Kaj storiti v primeru neplačila več plač?

Nemalokrat je mogoče zaslediti stisko zaposlenih, ki že več mesecev niso prejeli plačila za opravljeno delo, ne vedo pa, kako je v tem primeru najsmotrneje postopati. Velikokrat je takšen izostanek plačil neposredno povezan s finančnimi težavami delodajalca, zaradi česar je ta članek namenjen predvsem tistim, ki so se znašli v situaciji neporavnanih obveznosti delodajalca iz navedenega razloga.

V primeru, kadar delodajalec za več kot dva meseca zamuja s plačilom plače do višine minimalne plače ali s tem povezanih davkov in prispevkov, ki bremenijo izplačevalca, velja, da je delodajalec trajneje nelikviden in s tem insolventen. Gre za neizpodbojno domnevo, zaradi česar je delavcu, ki predlaga začetek stečajnega postopka olajšano dokazno breme.

Delavec tako lahko v opisanem primeru vloži predlog za začetek stečajnega postopka delodajalca. Vložiti ga je potrebno na okrožnem sodišču, na območju katerega ima insolventni dolžnik svoj sedež. Predlog za začetek stečajnega postopka pa mora vsebovati:

–           identifikacije podatke o dolžniku (1. firma ali ime, sedež in poslovni naslov, 2. matična številka, s katero je vpisan v sodnem ali poslovnem registru),

–           opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika, in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve za več kot dva meseca (zahtevano delavec izkaže s predložitvijo plačilnih list za obdobje neizplačanih plač in izpiskov iz svojega bančnega računa za tovrstno obdobje);

–           opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih (pri dokazovanju te predpostavke je smiselno, da se delavec opre na domnevo iz drugega odstavka tega članka);

–           zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek.

Ob tem je potrebno izpostaviti, da je delavec v danem primeru tudi oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka.

Ob uvedbi stečajnega postopka tako lahko delavec (upnik) zahteva plačilo svoje terjatve iz stečajne mase, pri čemer imajo plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred njegovim začetkom naravo prednostne terjatve. To pomeni, da se iz splošne stečajne mase[1] tovrstne terjatve plačajo pred drugimi nezavarovanimi terjatvami. Vendar pa mora delavec svojo terjatev v stečajni postopek prijaviti, in sicer v roku treh mesecev po objavi oklica o njegovem začetku, sicer njegova terjatev preneha.

Ob prenehanju delovnega razmerja iz razloga zgoraj omenjene okoliščine, pa lahko upnik zahteva poplačilo svoje terjatve tudi iz Jamstvenega sklada, vendar le pod pogojem, da je svojo terjatev pravočasno prijavil  v stečajni postopek. Vlogo je potrebno vložiti v roku 90 dni od datuma prenehanja delovnega razmerja, na pristojno območno službo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ). Dostopna pa je tudi na spletu, in sicer: http://www.jpi-sklad.si/fileadmin/user_upload/Jamstveni_sklad/Obrazci/zahteva_OBRAZEC_JS-007-Z.pdf. Glede na navedeno je torej delavec upravičen zahtevati poplačila svoje terjatve iz Jamstvenega sklada le, če mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi začetka stečajnega postopka s strani stečajnega upravitelja in je delavec svojo terjatev pravočasno prijavil v stečajni postopek. Delavec torej plačila iz jamstvenega sklada ne bo mogel uveljavljati v primeru, ko je sam podal redno ali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa ne v primeru prenehanja delovnega razmerja iz kateregakoli drugega razloga. Več o načinih prenehanja pogodbe o zaposlitvi pa si lahko preberete tukaj.

Delavec, ki pa s svojim ravnanjem ne želi doseči začetka stečajnega postopka nad delodajalcem ali mu je delovno razmerje že prenehalo, pa ni dobil izplačanih plač, delodajalec pa tudi ni v stečaju,  lahko zahteva poplačilo svoje terjatve v izvršilnem postopku. Plačilna listina ima namreč naravo verodostojne listine, ki omogoča vložitev predloga za izvršbo brez predhodnega pravdnega postopka. Če pa terjatev delavca v izvršilnem postopku ne bi bila poplačana, pa je na AJPES-u smotrno spremljati, ali se je morebiti dolžnik (delodajalec) znašel v stečajnem postopku. Z rednim spremljanjem morebitnega oklica o začetku stečajnega postopka bo delavcu omogočena pravočasna prijava terjatve v trimesečnem roku. V primeru zamude bo namreč delavec ostal nepoplačan.

Domenika Marhold, dipl. prav. (UN)

[1] V splošno stečajno maso spada vso premoženje stečajnega dolžnika, ki ni predmet ločitvene pravice. Namenjeno je poplačilu nezavarovanih terjatev.