Premoženjska razmerja zakoncev

Z dnem 15. 4. 2019 je pričel veljati Družinski zakonik, ki je nadomestil prej veljavni Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Z uveljavitvijo novega zakona pa je prišlo tudi do določenih novosti, ki jih slovenski pravni red pred tem ni poznal. Ena izmed takšnih novosti so pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Takšne pogodbe so že uveljavljene marsikje v tujini in poznane tudi pod imenom (pred)poročne pogodbe.

Continue reading “Premoženjska razmerja zakoncev”

Kako se zaščititi, ko posodite denar?

V predmetnem članku bo na kratek in poljuden način predstavljena materija posojilnih pogodb, predvsem z namenom opozoriti oz. informirati, na kaj je potrebno pri sklepanju le-teh biti pozoren, ter kakšne so eventualne možnosti za izboljšanje pravnega položaja posojilodajalca.

Continue reading “Kako se zaščititi, ko posodite denar?”

Kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi?

Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za določen ali nedoločen čas. V kolikor gre za pogodbo za določen čas, ta preneha s potekom časa za katerega je sklenjena ali s potekom razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodbeni stranki se lahko o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tudi sporazumeta, ali pa pogodba preneha, ko so izpolnjeni drugi z zakonom določeni razlogi.

O odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca smo v našem društvu že pisali v prispevku z naslovom (dostopen na: https://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi.html). V tem prispevku pa želimo predstaviti, kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).

Delavec lahko prav tako kot delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi v obliki redne ali izredne odpovedi.

Continue reading “Kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi?”

Delitev stvari v solastnini

V predmetnem prispevku vam bom skušal približati delitev solastnine, ki je eden od tipičnih lastninsko pravnih položajev s katerim se večina ljudi srečuje največ v povezavi z nepremičninami. Sama vsebina prispevka bo predstavljena s teorijo in praktičnimi primeri s katerimi se želi bralcu približati razumevanje. Pri tem pa opozarjam, da gre za šolske primere katerih namen je zgolj lažje razumevanje in ne posploševanje idealnih situacij, ki so predstavljene. Življenjske situacije so si različne, zato sodišča vedno presojajo vse okoliščine konkretnega primera, ki pa se jih v naprej nikoli ne da absolutno zajeti.

Continue reading “Delitev stvari v solastnini”

Letalo ima zamudo – kakšne so moje pravice?

Število letalskih potnikov se iz dneva v dan povečuje, tako se je po podatkih Eurostata v letu 2017 v EU letalskega prevoza poslužila kar milijarda ljudi, zato je zelo pomembno, da EU deluje na zagotavljanju pravic letalskih potnikov in preprečuje samovoljno ravnanje letalskih prevoznikov.

Uredba št. 261/2004 Evropskega parlamenta in Sveta določa skupna pravila na območju Evropske Unije glede pravic letalskih potnikov, katerih let je bil odpovedan, je nastala večja zamuda leta ali pa je bilo njihovo vkrcanje zavrnjeno. Uredba zagotavlja varstvo potnikom, ki odhajajo z letališča v državi članici ali pa vzletajo z letališča v tretji državi in so namenjeni na letališče države članice, če ta let zagotavlja prevoznik iz EU.

Continue reading “Letalo ima zamudo – kakšne so moje pravice?”

Sodno varstvo posesti

Posest ni pravica. Pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Posestnik stvari lahko stvar uživa in z njo razpolaga pri čemer ni pomembno, ali ima pravico stvar uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent lastninske pravice.[1] Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. To si najbolje predstavljamo tako, da izhajamo iz predpostavke, da posestnik, ki uveljavlja varstvo nima nobene pravice do posesti, kar pomeni, da je posest pridobil z ropom ali tatvino.[2] Tudi takšen posestnik ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.

Continue reading “Sodno varstvo posesti”

Odgovornost za prekršek in škodo v primeru prometne nesreče, kadar vozila ne upravlja njegov lastnik

Pogosto se zgodi, da vozila ne upravlja oseba, ki je njen lastnik, ampak njegov ožji družinski član, prijatelj, znanec. V takih primerih se pojavi vprašanje, kdo odgovarja za prekršek in škodo v primeru prometne nesreče.

Continue reading “Odgovornost za prekršek in škodo v primeru prometne nesreče, kadar vozila ne upravlja njegov lastnik”

Ustanovitev društva

Ljudje že od nekdaj težimo k združevanju za doseganje različnih ciljev. Ena izmed oblik združevanja je tudi ustanovitev društva, pri katerem gre za samostojno in nepridobitno združenje, preko katerega člani uresničujejo svoje skupne interese. Tako društva združujejo posameznike, ki jih veseli oz. zanima neka specifična dejavnost, npr. športno, humanitarno, umetniško ali drugo udejstvovanje. Posebnost pri društvih se kaže v njihovem nepridobitnem namenu, presežke prihodkov nad odhodki društvo tako porabi zgolj za opravljanje svojih dejavnosti, z njimi pa se uresničuje namene in cilje, ki se določijo v statutu. Društvo svojih presežkov nikakor ne sme deliti med svoje člane.

Continue reading “Ustanovitev društva”

Zadeva Lekić proti Sloveniji

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) je 11. decembra 2018 odločil[i], da Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) ni kršila pravice pritožnika Ljubomirja Lekića do mirnega uživanja njegovega premoženja s tem, ko je bila iz sodnega registra leta 2001 izbrisana gospodarska družba (d.o.o.), v kateri je imel pritožnik poslovni delež.

Sodba je izrednega pomena tako za družbenike izbrisanih družb, ki so po zakonodaji RS postali osebno odgovorni za dolgove družbe, kot tudi za upnike teh družb. Po podatkih Civilne iniciative nasilno izbrisanih podjetij (v nadaljevanju: CINIP) naj bi bilo proti volji družbenikov po zakonodaji iz leta 1999 tako izbrisanih preko 17.000 gospodarskih družb, kar naj bi po oceni CINIP-a prizadelo približno 40.000 fizičnih oseb ali družin, ki so postali osebno odgovorni za obveznosti izbrisane družbe.[ii]

Zaradi teka postopka pred ESČP je Državni zbor RS aprila 2018 sprejel Zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb (Ul RS, št. 30/2018, v nadaljevanju: ZPPDID), na podlagi katerega so se prekinili vsi pravdni, upravni in izvršilni postopki, ki so jih upniki izbrisane družbe sprožili zaradi uveljavitve njihovih terjatev zoper družbenike teh družb ali zoper pravne naslednike teh družb, ki na dan uveljavitve ZPPDID še niso bili končani.

Continue reading “Zadeva Lekić proti Sloveniji”