Pozabljen denar na bankomatu

Se vam je že kdaj pripetilo, da ste na bankomatu pozabili dvignjen denar, ali da ste našli pozabljen denar in niste vedeli kako ravnati?

KAKO DO POZABLJENEGA DENARJA

Če se vam zgodi, da ste na bankomatu pozabili dvignjen denar, vam svetujemo, da čimprej o tem obvestite svojo banko, oziroma banko, ki si lasti bankomat, na katerem ste pozabili gotovino. Zaposleni v banki bodo poskrbeli, da bodo morebitni video posnetki samega bankomata, ali posnetki kamere, ki spremlja dogajanje v okolici bankomata zavarovani in na voljo policistom, če bodo potrebovali navedene posnetke kamer zaradi odkritja storilca in dokazovanja storitve kaznivega dejanja.

Nato se odpravite na najbližjo policijsko postajo in naznanite kaznivo dejanje zatajitve. S tem boste dosegli, da bo policija začela s postopkom pridobivanja dokazov in odkritja, takrat verjetno še neznanega storilca. Tako bodo policisti pridobili morebitne posnetke bankomata ali kamere, ki pokriva območje bankomata in poskušali prepoznati storilca, kar se v praksi zgodi pogosto, saj je policistom storilec znan iz drugih postopkov ali vsakdanjega življenja, ali pa storilec opravi naslednji dvig s svojo bančno kartico na istem bankomatu (kar je razvidno iz pridobljenih posnetkov in izpiskov vseh dvigov v obravnavanem obdobju) in se na podlagi tega relativno enostavno identificira lastnika kartice, oziroma storilca kaznivega dejanja.

Policija bo po zaslišanju osumljenca zadevo zaključila s poročilom ali kazensko ovadbo, ki jo bo posredovala na pristojno Okrožno državno tožilstvo. Slednje bo zadevo preučilo in glede na vse okoliščine (predobravnavanost storilca, višina zatajenega zneska,…) kazensko ovadbo rešilo na način, da bo vložilo obtožni predlog na pristojno sodišče ali pa začela z alternativnim reševanjem zadeve. Slednje pomeni postopek odložitve kazenskega pregona ali postopek poravnavanja. V kolikor kot oškodovanec dobite vabilo za odložitev kazenskega pregona, bo poleg vabila priložen tudi obrazec, v katerem vam bodo ponujene tri možnosti. Prva možnost je umik predloga za pregon, kar pomeni, da ne želite več postopka zoper storilca in tudi želite nemudoma zaključiti s postopkom, (tudi če ne dobite povrnjenega denarja). Zadeva bo v tem primeru zaključena z zavrženjem kazenske ovadbe. V kolikor boste soglašali z odložitvijo kazenskega pregona, bo v večini primerov storilcem kaznivega dejanja naložena naloga, da vam vrne ”pozabljen” denar in/ali da se vam za storjeno opraviči ali plača določen prispevek v humanitarne namene ali opravi določeno družbeno koristno delo.[1] V kolikor pa s postopkom odložitve kazenskega pregona ne boste soglašali, pa se bo zadeva nadaljevala na sodišču. Kar pomeni celoten kazenski postopek, z zaslišanjem prič, gledanjem videoposnetka…. Na sodišču morate priglasiti premoženjskopravni zahtevek in v kolikor vam bo sodišče sledilo, bo na podlagi pravnomočne sodbe, poleg kazni, osumljenec zavezan, da vam povrne pozabljen denar.

KAKO RAVNATI, ČE NAJDETE ”POZABLJEN” DENAR NA BANKOMATU

Če pridete na bankomat in vidite v reži denar, ga nikar ne vzemite in odidite domov. Najbolje je, da najden denar odnesete na najbližjo policijsko postajo.

Najden denar bo policija položila na poseben račun državnega proračuna in najdbo objavila na spletni strani policije ter na oglasni deski pristojne policijske postaje. Če boste na policiji izjavili, da ne želite imeti tega denarja, tudi v primeru, če se ne najde oseba, ki ga je pozabila, se bo denar na podlagi Pravilnika o postopku z najdenimi stvarmi[2] (Pravilnik) štel za opuščenega in bo po preteku enega leta postal prihodek proračuna. V kolikor pa ne boste podali zgoraj navedene izjave, pa boste v skladu z 11. členom Pravilnika postali lastnik najdenega denarja, če se v roku enega leta ne bo našel njegov lastnik.

Če pa boste denar na bankomatu vzeli, tvegate, da bo njegov lastnik prijavil svojo izgubo in boste osumljeni storitve kaznivega dejanja zatajitve po petem odstavku 208. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).[3] Navedeno kaznivo dejanje stori kdor si protipravno prilasti tujo premično stvar, ki jo je našel ali je do nje po naključju prišel, in se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

V kolikor bodo policisti od vas želeli pridobiti izjavo osumljenca, to pomeni, da je zoper vas v teku predkazenski postopek. V  tem primeru vam svetujemo, da poskušate od policista pridobiti identifikacijske podatke in podatke o transakcijskem računu oškodovanca, mu nemudoma nakažete denar ter o tem seznanite policista. Če se oškodovanec v času odločanja državnega tožilca o kazenski ovadbi ne bo več soočal s škodljivimi  posledicami (denar mu bo vrnjen), obstaja velika verjetnost, da bo državno tožilstvo v skladu s prvim odstavkom 161. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) kazensko ovadbo zavrglo zaradi nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon, torej bo postopek zoper vas zaključen.[4]

V kolikor se bo zoper vas začel postopek odložitve kazenskega pregona ali kakšen drug postopek alternativnega reševanja kazenske zadeve, pa bodo praviloma zoper vas na tožilstvu v skladu s prvim odstavkom 162. člena ZKP zahtevali, da vrnete oškodovancu najden denar in/ali se mu opravičite, plačate določen prispevek v humanitarne namene ali opravite določeno družbeno koristno delo. V kolikor boste ravnali v skladu z navodili državnega tožilca, bo kazenska ovadba v skladu s četrtim odstavkom 162. člena ZKP zoper vas zavržena (vaša kazenska evidenca bo prazna), če pa se bo zoper vas odvil postopek pred sodiščem in boste spoznani za krivega/o očitanega kaznivega dejanja, pa vam grozi denarna kazen ali zapor do enega leta, seveda pa boste nekaj let zavedeni v kazenski evidenci.

ZAKLJUČEK

Za konec, na kratko, v primeru, če na bankomatu pozabite dvignjen denar, ali če na bankomatu najdete pozabljen denar, vsekakor o tem obvestite najbližjo policijsko postajo.

Marko Štante, univ. dipl. prav.

[1] Prvi odstavek 162. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US in 66/17 – ORZKP153.

[2] Pravilnik o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list RS, št. 90/15)

[3] Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17)

[4] Zakon o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US in 66/17 – ORZKP153,154.