Pravice in varstvo starejših delavcev

Delovna aktivnost starejših delavcev postaja vedno bolj aktualna tema, saj se povprečna pričakovana življenjska doba ljudi podaljšuje, s tem pa se prilagaja tudi delovnopravna zakonodaja. Starejši delavci imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] posebno varstvo. Namen varstva starejših delavcev je preprečitev njihove diskriminacije pri zaposlovanju in odpovedih. Prepoved diskriminacije na podlagi starosti, kot osebne okoliščine, izhaja iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, kot najvišjega pravnega akta, kar je tudi potrdila sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[2] Tudi ZDR-1 v 6. členu izrecno določa, da mora delodajalec iskalcu ali iskalki zaposlitve pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na starost. Nadalje se starost šteje tudi kot neutemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.[3]

KDO JE STAREJŠI DELAVEC?

Starejši delavec, je delavec, starejši od 55 let.[4]

DODATNE PRAVICE IN VARSTVO, KI PRIPADA STAREJŠEMU DELAVCU

  • Starejši delavec ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta.
  • Starejši delavec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu, če se delno upokoji.[5]
  • Starejšemu delavcu delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela[6] (kot nočno delo se šteje delo v času med 23. in šesto uro naslednjega dne, če je z razporeditvijo delovnega časa določena nočna delovna izmena, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in sedmo uro naslednjega dne).[7] Delavec lahko hkrati s pogodbo o zaposlitvi podpiše tudi soglasje za nočno delo, ki bi eventualno lahko bilo celo del pogodbe o zaposlitvi, vendar pa mora biti to soglasje izrecno (ustrezna dikcija). Vendar pa takšno soglasje ne more biti trajno oziroma ne more pomeniti, da se delavec za ves čas trajanja pogodbe o zaposlitvi odpoveduje možnosti odklonitve nočnega dela. Delavec lahko svoje soglasje prekliče.[8] Če delodajalec brez delavčevega pisnega soglasja odredi delo starejšemu delavcu se sankcionira kot prekršek in za ta primer je v zakonu določena globa za delodajalca.[9].
  • POSEBNO VARSTVO PRED ODPOVEDJO

Posebej je v 114. členu ZDR-1 izpostavljeno, da delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Uveljavljanje znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni objektivna okoliščina, ki bi bila delodajalcu znana že ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni mogoče upoštevati.[10] Objektivna okoliščina s stališča delodajalca so lahko le podatki, na podlagi katerih se ugotovi, ali konkretni delavec v trenutku odpovedi take pogoje izpolnjuje. To pa so podatki, ki so delodajalcu znani, podatki ki jih lahko pridobi s strani zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in podatki, ki mu jih da delavec (rojstni datum, podatki o delovni, zavarovalni oziroma pokojninski dobi, podatki o okoliščinah, ki lahko vplivajo na izpolnitev pogojev za starostno upokojitev).[11]

Posebno varstvo pred odpovedjo pa ne velja v naslednjih primerih:

  • če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino;
  • če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev[12] v zvezi s prvim odstavkom 91. člena ZDR-1[13] ali v skladu z 92. členom ZDR-1[14];
  • v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo;
  • v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca[15] (npr. stečaj[16]).

Zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi se presoja po dnevu, ko je bila podana in ne po dnevu, ko je bila delavcu vročena, saj mora delodajalec ob podaji odpovedi ugotoviti, ali obstoji odpovedni razlog in ali so podani drugi pogoji za odpoved. Če delavec na dan podaje odpovedi ni imel statusa starejšega delavca, posebnega varstva pred odpovedjo ne uživa.[17]

ZAKLJUČEK

V skladu z aktualno zakonodajo so starejši delavci upravičeni do posebnih pravic in varstva. Namen varstva starejših delavcev je preprečitev njihove diskriminacije pri zaposlovanju in odpovedih. K temu spada tudi posebno varstvo pred odpovedjo, ki je določeno v 114. členu ZDR-1 in ne pripada avtomatično vsem starejšim delavcem, ki so stari od 55 let naprej. Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez pisnega soglasja delavca, je omejeno samo na delavca, ki je dopolnil starost 58 let ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe.

Ana Pušnik, mag. prav.

[1] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS).

[2] VSRS sodba VIII Ips 231/2014, z dne 24.02.2015.

[3] Deveta alineja 90. člena ZDR-1.

[4] 197. člen ZDR-1.

[5] 198. člen ZDR-1.

[6] 199. člen ZDR-1.

[7] 150. člen ZDR-1.

[8] M. Šetinc Tekavc, Starejši delavci in nočno delo, Pravna praksa, št. 12, 2005, str. 25-26. URL: https://www.iusinfo.si/literatura/L010Y2005V12P25N2.

[9] 217 b. člen ZDR-1: z globo od 750 do 2.000 eurov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če starejšemu delavcu brez njegovega soglasja odredi nadurno ali nočno delo (v nadaljevanju: prekršek).

Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek. Z globo od 100 do 800 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek. Z globo od 450 do 2.000 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

[10] VDSS sklep Pdp 1364/2014, z dne 14.05.2015.

[11] VDSS sodba Pdp 1191/2015, z dne 21.07.2016.

[12] Peti odstavek 91. člena ZDR-1, določa, da se šteje kot ustrezna zaposlitev, zaposlitev za katero se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.

[13] Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

[14] Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne velja, če je delavcu pred upokojitvijo v času odpovednega roka ponujena nova ustrezna zaposlitev s strani delodajalca oziroma Zavoda za zaposlovanje pri drugem delodajalcu.

[15] 114. člen ZDR-1.

[16] VDSS sodba Pdp 147/2016, z dne 07.07.2016.

[17] VDS sklep Pdp 815/2006, z dne 10.05.2007.