Pravice kupca ob nakupu ukradenega vozila

Eno izmed temeljnih načel Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je pravica do prostega pretoka blaga s poreklom iz držav članic Evropske unije in blaga, ki prihaja iz tretjih držav in je v državah članicah v prostem obtoku.[1]

Prosti pretok blaga in storitev je v EU prinesel tudi velik porast uvoza in prodaje rabljenih vozil predvsem iz tujine. Zaradi večje izbire vozil, kakor tudi ugodnih prodajnih cen, se vse več kupcev tudi v Sloveniji odloča za nakup rabljenega vozila, uvoženega iz tujine, in sicer od prodajalcev, ki so fizične kakor tudi pravne osebe. Največkrat prihajajo vozila iz Nemčije, Italije, Belgije ali Francije. Vendar pa lahko kupec pri nakupu takšnega vozila naleti tudi na nakup vozila, za katerega se kasneje izkaže, da je bilo v tujini ukradeno ter nato prodano v Sloveniji, zato bodo v tem članku predstavljene možnosti in pravice kupca ob nakupu ukradenega vozila v Sloveniji.

Ob nakupu rabljenega vozila mora biti kupec pozoren na več stvari. Priporočljivo je, da kupec preveri v kakšnem stanju je vozilo, ali je bilo redno servisirano, karambolirano, ter najpomembneje, da pridobi številko šasije. Številka šasije je 17-mestna VIN identifikacijska številka motornega vozila, katere primarna naloga je razločevanje med drugimi motornimi vozili. Ta razkriva določene informacije o vozilu, uporablja pa se predvsem kot osnova za registracijo vozila v prometu, sklenitev avtomobilskega zavarovanja, razkritje status ukradenih vozil in podobno.

V izogib nakupu ukradenega vozila, je pomembno, da kupec pred nakupom sam preveri zgodovino vozila. Če je vozilo ukradeno, bo v kolikor je kraja prijavljena, vozilo zavedeno v enem izmed registrov ukradenih vozil. Vsak kupec lahko stanje vozila preveri z vpisom številke šasije na seznamu ukradenih vozil, ki je na voljo na spletni strani slovenske policije ter eUprave (slovenski register) [2], ali pa na eni izmed evropskih baz ukradenih vozil (priporočenih za preverbo s strani policije, ki so informativne narave)[3]. Več informacij o bazah ukradenih vozil lahko kupec preveri na spletni strani policije.[4] Glavna elektronska zbirka podatkov ukradenih vozil na področju Schengena je Schengenski informacijski sistem (SIS), v katerem se nahajajo med drugim tudi podatki o ukradenih vozilih, dostop do podatkov SIS pa imajo izključno organi pristojni za mejno kontrolo, policijska in carinska preverjanja ter drugi pristojni organi držav članic. V vsakem primeru je smiselno, da kupec pred nakupom vozilo pregleda na pooblaščenem servisu, pri katerem lahko tudi prosi osebje, da računalniško preveri zgodovino vozila.

V praksi se pojavljajo primeri, da kupec kljub temu v dobri veri kupi ukradeno vozilo v Sloveniji, misleč da je kupil vozilo uvoženo iz tujine od prvega lastnika. Da je vozilo ukradeno, se običajno izve ob tehničnem pregledu in registraciji vozila, kjer uslužbenci na podlagi prometnega dovoljenja preverjajo morebitne omejitve pri registraciji vozila. Druga pogosta situacija je, da voznika ustavi policija in ob preverjanju veljavnosti dokumentov ugotovi, da je vozilo ukradeno. Posledično lahko pride do začasnega zasega vozila. Ustaljena sodna praksa je, da dejstvo, da je vozilo kot ukradeno, začasno zaseženo s strani policije, obravnavamo kot pravno napako na vozilu, ker kupcu omejuje izvrševanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.

V takih primerih je ključnega pomena kupčeva hitra odzivnost, saj mora opraviti korake k učinkovitemu uveljavljanju pravnih sredstev v zakonskih rokih, ki so prekluzivne narave. V primeru nakupa ukradenega vozila, govorimo o pravni napaki na vozilu. Namreč, prodajalec odgovarja, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico, pa o njej kupec ni bil obveščen in tudi ni privolil, da bi vzel stvar, ki je z njo obremenjena (1. odstavek 488. člena Obligacijskega zakonika). Torej, prodajalec je odgovoren za prodano ukradeno vozilu kupcu, v kolikor je kupec takšno vozilo kupil v dobri veri, da je le – to prodajalčevo.

Če se pokaže, da si tretji lasti kakšno pravico na stvari (v našem primeru lastninsko pravico na vozilu), mora kupec o tem obvestiti prodajalca, razen če mu je to že znano, in od njega zahtevati, da v primernem roku stvar oprosti take pravice (govorimo o t.i. jamčevalnem zahtevku). Če prodajalec zavrne takšno zahtevo, ima kupec možnost zahtevati od prodajalca znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. Kupčeva pravica iz pravnih napak ugasne po enem letu od dneva, ko je zvedel, da je vozilo ukradeno.[5] Kupec mora torej v prekluzivnem roku zahtevati sodno varstvo, sicer zahtevkov iz naslova pravne napake s tožbo ne more več uveljavljati. Zato je pri učinkovitem uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov kupca ključnega pomena, da nemudoma, ko kupec izve za ukradeno vozilo, prodajalcu pošlje pisni zahtevek po odpravi napake s tem, da mu da primeren rok za izpolnitev (npr. 3 ali 8 dni), nato pa v kolikor prodajalec napake ne odpravi, prodajalcu čimprej pošlje pisni zahtevek za znižanje kupnine ali pa prodajalcu pošlje pisni odstop od pogodbe skupaj z zahtevkom za vračilo celotne kupnine. Zaradi lažjega dokazovanja, je priporočljivo, da kupec vse pisne zahtevke prodajalcu pošilja s priporočeno pošto. V kolikor prodajalec kupčevim zahtevam ne ugodi, ima kupec pravico v roku 1 leta odkar je izvedel, da je vozilo ukradeno (npr. datum zasega vozila s strani policije), vloži tožbo na stvarno in krajevno pristojno sodišče s katero lahko zahteva, da sodišče ugotovi razdrtje prodajne pogodbe in posledično vračilo kupnine kupcu. Če se kupec odloči za vložitev tožbe, priporočamo, da se obrne na odvetnika ali drugega pravnega strokovnjaka (z opravljenim pravniškim državnim izpitom), ki ga bo lahko zastopal pred sodiščem.

V primerih, ko je kupec fizična oseba in kupi vozilo od pravne osebe (npr. »avtohiša«) se lahko kupec kot potrošnik obrne tudi na Tržni inšpektorat RS (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) in sicer s pozivom za opravo inšpekcijskega pregleda in izdajo upravnega ukrepa pri prodajalcu na podlagi Zakona o varstvu potrošnikov (ZvPot). Skladno z 71. členom ZvPot, če podjetje neupravičeno zavrne potrošnikovo zahtevo, naj odpravi napako na blagu, naj blago z napako zamenja z novim blagom, naj vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako na blagu ali ves plačani znesek za blago, lahko izda Tržni inšpektorat RS ali drug pristojni inšpekcijski organ odločbo, s katero podjetju odredi, naj ugodi zahtevi. Tržni inšpektorat bo odločbo izdal in z njo naložil prodajalcu opravo enega izmed navedenih dejanj le, če med strankama obstoj napake ni sporen ali če potrošnik predloži mnenje sodnega izvedenca ali je napaka na drug način nedvomno dokazana.

Če zoper storilca kaznivega dejanja teče kazenski postopek zaradi ukradenega vozila, ima kupec kot oškodovanec pravico zahtevati premoženjskopravni zahtevek[6], ki bo obravnavan v kazenskem postopku. Premoženjskopravni zahtevek lahko kupec poda pri organu pri katerem se vloži kazenska ovadba ali pri sodišču, pred katerim teče postopek.

Glede na navedeno ima kupec širok spekter pravnih sredstev, ki jih lahko uveljavlja zoper prodajalca v primeru nakupa ukradenega vozila. Hkrati pa ima kupec tudi dolžnost, da je aktiven pri uveljavljanju zgoraj navedenih zahtevkov, saj so njegove pravice omejene s prekluzivnimi roki. Zato je ključnega pomena kupčeva skrb, da pravočasno sproži vse postopke oz. se pravočasno obrne na pravnega strokovnjaka, ki bo v imenu kupca poskrbel za učinkovito uveljavljanje kupčevih pravic.

 Avtor: Pravo za vse 

[1] 28. člen PDEU.

[2] https://www.policija.si/seznami/ukradenavozila/uv_prikaz.php, https://e-uprava.gov.si/javne-evidence/motorna-vozila.html.

[3] https://www.stolencars24.eu.

[4] https://www.policija.si/index.php/component/content/article/182/1062.

[5] 1. odstavek 495. OZ.

[6] 100. člen Zakona o kazenskem postopku.