Prejel sem sodbo. Kaj pa sedaj?

Tekom sodnega procesa se lahko dogodijo napake. Na izdano sodbo vpliva veliko dejavnikov, kateri lahko povzročijo nepravilnosti same končne odločbe. V namen odpravljanja napak in zagotavljanja pravičnega sojenja so razvita pravna sredstva v postopku, s katerimi lahko sodno odločbo popravimo. Pravica do pravnega sredstva je tudi ustavno priznana pravica; 25. člen Ustave Republike Slovenije namreč zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva.

POSTOPEK S PRAVNIMI SREDSTVI V PRAVDNEM POSTOPKU

V tem delu je predstavljen postopek s pravnimi sredstvi v civilnem pravu, ki ga opredeljuje Zakon o pravdnem postopku (ZPP, novela ZPP-E, dostopen na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1212).

Redni pravni sredstvi sta pritožba zoper sodbo in pritožba zoper sklep, ki sta dovoljeni proti nepravnomočnim sodnim odločbam. Sama sodna odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.

Pritožba zoper sodbo (333. člen ZPP in nadaljnji) se lahko vloži zoper sodbo na 1. stopnji v roku 30 dni od vročitve prepisa sodbe, v kolikor v zakonu ni določeno drugače. Sestavni deli pritožbe so navedba sodbe, podpis pritožnika, kateri del sodbe se izpodbija in navedeni pritožbeni razlogi. Novi dokazi se v postopku s pritožbo lahko navajajo le v kolikor jih stranka brez svoje krivde ni mogla navesti tekom prejšnjega postopka. Sodna odločba se lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka (razlogi so našteti v 339. členu ZPP), zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Stranka lahko pritožbo vloži pri sodišču na 1. stopnji, ki je odločalo o zadevi v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Če je pritožba prepozna, nepopolna ali nedovoljena, se zavrže s sklepom. V 30 dneh lahko nato nasprotna stranka odgovori na pritožbo. Vsa dokumentacija se skupaj preda sodišču 2. stopnje, ki praviloma odloča o pritožbi brez obravnave. V kolikor se pritoži le ena stranka, se sodba ne sme spremeniti v njeno škodo.

Pritožba zoper sklep (363. člen ZPP in nadaljnji) je dovoljena zoper sklepe sodišča prve stopnje, kadar je določeno da ni pritožbe. Vložiti se mora v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa, če ni v zakonu določen kakšen drug rok. V kolikor zakon izrecno določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.

Izredna pravna sredstva so dovoljena proti pravnomočnim sodnim odločbam, vendar lahko stranka ta dejanja opravlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik ali ima opravljen pravniški državni izpit, in ta so opisana v nadaljevanju.

Revizija (367. člen ZPP) je izredno pravno sredstvo zoper odločbo na drugi stopnji. V kolikor zakon določa, da revizije ni, je sodišče ne more dopustiti. Stranka mora sicer najprej vložiti predlog za dopustitev revizije, natančneje v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Predlog za dopustitev revizije se vloži pri vrhovnem sodišču. Sodišče dopusti revizijo, v kolikor je mogoče pričakovati odločitev vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. S sklepom se nato odloči o dopustitvi revizije, in sicer se navede, v katerem delu oziroma glede katerih konkretnih pravnih vprašanj se revizija dovoli. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 15 dneh po vročitvi sklepa vrhovnega sodišča o dopustitvi revizije.

Zahteva za varstvo zakonitosti (385. člen ZPP) se lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo, v treh mesecih. Vloži jo lahko državno tožilstvo v 3 mesecih, o njej pa odloča vrhovno sodišče. Namenjena je predvsem za doseganje enotne uporabe prava.

S tožbo na razveljavitev sodne poravnave (392. člen ZPP) lahko stranki, ki sta sklenili sodno poravnavo le to izpodbijata v 3 mesecih od znanega razloga za izpodbijanje, vendar ne kasneje od 3 let od sklenitve poravnave. Razlogi za vložitev so, če je bila sodna poravnava sklenjena v zmoti, pod vplivom sile, če je v postopku sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen, oziroma, če je pri sklenitvi sodeloval nekdo, ki ne more biti pravdna stranka.

Obnova postopka (394. člen ZPP) je institut s katerim se lahko pravnomočni postopek obnovi v kolikor je pri postopku sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen, če so se pojavile napake pri vročitvi, če se sodna odločba opira na krivo izpovedbo priče in iz drugih razlogov naštetih v 394. členu ZPP.

POSTOPEK S PRAVNIMI SREDSTVI V KAZENSKEM POSTOPKU

Zakon o kazenskem postopku (ZKP, dostopen na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO362) kot redna pravna sredstva v kazenskem postopku predvideva pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje ter pritožbo zoper sklep.

Pritožba je redno pravno sredstvo proti še nepravnomočnim sodbam in sklepom.

Zoper sodbo sodišča na prvi stopnji se lahko ta vloži 15 dni od prejema sodbe, in v kolikor je pritožba dana pravočasno, zadrži izvršitev sodbe. Po ZKP imajo pravico do pritožbe stranke, zagovornik, obtoženčev zakoniti zastopnik in oškodovanec, kateri morajo pritožbo napovedati in sicer najkasneje v 8 dneh po razglasitvi sodbe. V kolikor je sankcija zaporna kazen, pritožbe ni potrebno napovedati, v vseh ostalih primerih pa pomanjkanje napovedi pritožbe pomeni odpoved tej pravici. Sama pritožba mora obsegati navedbo sodbe na katero se podaja pritožba, razloge za izpodbijanje, obrazložitev pritožbe, predlog, da naj se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni, prav tako pa mora biti na koncu tudi podpisana. Razlogi zaradi katerih se lahko sodba izpodbija s pritožbo so bistvena kršitev določb kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakonika, nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja ter zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, stroških postopka, odvzemu premoženjske koristi in zaradi odločbe o objavi sodbe v tisku, po radiu ali po televiziji. Pritožba se vloži na sodišče, ki je sodbo izdalo. Sodišče nato pošlje pritožbo nasprotni stranki, da nanjo odgovori v 8 dneh. Spis s pritožbo sodišče prve stopnje posreduje sodišču druge stopnje v odločanje. Pomembno je poudariti, da se s pritožbo, v kolikor je podana le v obtoženčevo korist, pravna presoja dejanja in kazenska sankcija ne smeta spremeniti v njegovo škodo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje se lahko vloži pritožba na vrhovno sodišče samo v primerih, če je bila izrečena kazen dosmrtnega zapora ali zapora 30 let, če je drugostopenjsko sodišče na obravnavi dejansko stanje ugotovilo drugače in sodbo oprlo na to dejansko stanje, ter, če je drugostopenjsko sodišče spremenilo sodbo, tako da je obtoženca po oprostitvi obtožbe spoznalo za krivega.

Zoper sklep sodišča prve stopnje, se je možno pritožiti vedno, kadar zakon ne določa, da pritožbe ni. Takšno pritožbo je potrebno vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa.

Ko pritožba ni več mogoča, torej, ko je sodba postala pravnomočna, so podani nekateri drugi instituti s katerimi še lahko spremenimo odločitev sodišča v sodbi. To so izredna pravna sredstva. V kazenskem postopku poznamo obnovo kazenskega postopka in zahtevo za varstvo zakonitosti.

Obnova kazenskega postopka je možna le v korist obsojenca. Razlogi, ki so za to podani so, da temelji sodba na ponarejeni listini, krivi izpovedbi, če je prišlo do sodbe zaradi kaznivega dejanja sodnika ali osebe, ki je opravljala preiskovalna dejanja, če se najdejo dokazi za oprostitev obsojenca in podobno. Le-to lahko vložijo stranke, zagovornik ali državni tožilec, vloži pa se lahko tudi po prestani kazni.

Zahteva za varstvo zakonitosti se lahko vloži zoper pravnomočno sodno odločbo v kolikor gre za kršitev kazenskega zakonika, bistveno kršitev določb kazenskega postopka ali zaradi drugih kršitev, ki bi lahko vplivale na zakonitost sodne odločbe, v treh mesecih od vročitve pravnomočne sodne odločbe. Kot vidimo, je ni možno vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, prav tako ne zoper odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti s strani vrhovnega sodišča. Vrhovni državni tožilec, obdolženec in zagovornik jo smejo vložiti na sodišču, ki je izdalo odločbo na 1. stopnji. O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče.

SKLEP

V kolikor so med postopkom kršene temeljne svoboščine ali človekove pravice se lahko po vseh izčrpanih rednih in izrednih pravnih sredstvih vloži ustavna pritožba na Ustavno sodišče. Rok za vložitev takšne pritožbe je 60 dni od vročitve sodne odločbe.

Po vseh izčrpanih pravnih sredstvih v domači državi, v 6 mesecih po zadnji izdani odločbi, ostane še možnost pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice, v kolikor so posameznikom tekom samega postopka kršene pravice, ki jih zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravicah. Evropsko sodišče za človekove pravice in Ustavno sodišče odločata torej le o tem, ali so bile tekom postopka kršene človekove pravice, in ne ugotavljata dejanskega stanja, zaradi katerega je bil sprožen postopek.

Poznavanje samih pravnih sredstev posameznikom, ki se znajdejo v sodnem postopku, je v okviru splošne razgledanosti koristno. V kolikor se posameznik znajde v postopku, ki je zahtevnejši, je priporočljivo, da se obrne na odvetnika, ki mu bo pomagal tekom postopka in ščitil njegove interese. Če si posameznik sam ne more privoščiti odvetnika, lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki je podrobneje opisana v članku, dostopnem na: http://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-brezplacna-pravna-pomoc.html.

V sodnem postopku obstaja torej kar nekaj pravnih sredstev, s katerimi se zasleduje cilj izdaje zakonite in pravilne sodne odločbe, s čimer se odpravljajo napake, ki se tekom sojenja pojavljajo. Vsekakor pa bi morala biti pravna sredstva namenjena odpravi napak in ne za uveljavitev svojega prepričanja, ki ne temelji na pravni podlagi.

 

Predmetni članek je bil v skrajšani obliki, in brez sprememb, ki jih je prinesla novela objavljen že na spletni strani delo.si. Sedaj je usklajen s trenutno veljavnimi zakoni in je nekoliko preoblikovan.

Urška Stopar, dipl. prav. (UN)