Sporazumna razveza zakonske zveze pred notarjem

Print Friendly, PDF & Email

Družinski zakonik (DZ)[1] je bil sprejet 21. marca 2017, v celoti pa se je začel uporabljati 15. aprila 2019. Cilj omenjenega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti pri odločanju o zakonskih in družinskih sporih.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)[2], ki je bil v veljavi in uporabi do DZ, je v 63. členu določal naslednje načine prenehanja zakonske zveze: s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze.

DZ pa je poleg teh načinov uveljavil še razveljavitev zakonske zveze, pri tem pa v okviru sporazumne razveze zakonske zveze uvedel še sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem. Ta institut je določen v 97. členu DZ, podrobneje pa je predstavljen v nadaljevanju.

Institut sporazumne zakonske zveze pred notarjem

Po 2. odstavku 137. člena Ustave Republike Slovenije (URS)[3] je notariat javna služba, ki je urejena z Zakonom o notariatu (ZN)[4]. Pri tem naj bi se lahko omenjeni institut razveze zakonske zveze pred notarjem izhajajoč iz 4. člena Zakona o partnerski zvezi (ZPZ)[5] uporabil tudi za prenehanje sklenjene partnerske zveze.

Sporazumna razveza zakonske zveze pred notarjem je po prvem odstavku 97. člena DZ mogoča samo v primeru, da zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi bi imela skupno starševsko skrb, hkrati pa se sporazumeta:

  • o delitvi skupnega premoženja;
  • o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita in
  • o preživljanju zakonca, v kolikor nima sredstev za življenje in ni zaposlen brez svoje krivde.

Notarski zapis

Ko se zakonca o teh stvareh sporazumeta, notar sestavi notarski zapis sporazuma. Pri tem načinu razveze zakonske zveze se zakoncema tudi ni treba udeležiti predhodnega svetovanja[6], kljub temu da naj bi bil namen le-tega, da se zakoncema pomaga ugotoviti, ali so njuni odnosi res omajani do te mere, da je zakonska zveza vsaj za enega od njiju postala nevzdržna ali še vseeno obstaja možnost ohranitve zakonske zveze. Po prvem odstavku 200. člena DZ se namreč zakonca, preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležita predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo, razen če nimata skupnih otrok, nad katerimi imata starševsko skrb; je eden od zakoncev nerazsoden; ima eden od zakoncev neznano prebivališče ali je pogrešan; ali en ali oba zakonca živita v tujini. Osnovni namen tega svetovanja pa je, da se ob razvezi zakonske zveze zakonca sporazumeta o tistih zadevah, ki se nanašajo na njune otroke.[7]

Notar je pred sestavo notarskega zapisa o sporazumni razvezi zakonske zveze dolžan na razumljiv način opisati vsebino in pravne posledice, ki jih  prinese razveza zakonske zveze ter ju izrecno opozoriti na običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla oz. izjave volje. Notar ima namreč splošno in posebno pojasnilno dolžnost – splošna veže notarja v vseh primerih in je tudi zakonsko predpisana[8], posebna dolžnost pa narekuje, da mora notar v posameznem primeru oz. v tem primeru v primeru sporazumne razveze zakonske zveze pred notarjem zakonca opozoriti na posebne rizike, ki se lahko pojavijo ob razvezi zakonske zveze in iz nje izhajajoče pravne posledice.[9] Prav tako mora notar zakonca opozoriti na morebitne druge okoliščine v zvezi z nameravano sporazumno razvezo, če jih seveda pozna. Pri tem mora stranke v primeru nejasnih, nerazumljivih ali dvoumnih izjav od tega odvračati ter jih izrecno opozoriti na možne pravne posledice takih izjav. Ves čas pa mora notar po načelu nepristranskosti ostati nepristranski in oba zakonca obravnavati enako. Od slednjega načela pa lahko odstopi, če opazi oz. ugotovi, da je to potrebno zaradi zagotovitve enakega položaja zakoncev, saj je eden izmed njiju v šibkejšem položaju (npr. da se ga boji).[10]

V izogib odgovornosti za škodo pa ima notar tudi zapisovalno dolžnost v primeru, če strankam odsvetuje nejasne, nerazumljive ali dvoumne izjave in pri tem stranke njegovega nasveta ne upoštevajo (42. člen ZN). Če se navedeno zapiše v notarski zapis, se s tem notar razbremeni odgovornosti za škodo, v kolikor stranki zaradi odsvetovane določbe v pravnem poslu oz. notarskem zapisu le-ta nastane.

Zavrnitev sestave notarskega zapisa

Kadar notar ugotovi, da vsaj ena izmed predpostavk za sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem ni izpolnjena, mora sestavo takega notarskega zapisa zavrniti – notar namreč nima moči odločanja v zakonskih sporih, ampak lahko zgolj sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze.[11]

Navedeno dolžnost ima notar tudi v primeru, če bo ugotovil, da eden izmed zakoncev ne izpolnjuje pogoja za sklenitev sporazuma o razvezi zakonske zveze – npr. da ne gre za njegovo svobodno voljo.[12]

Prav tako mora notar sestavo sporazuma zavrniti v primeru, ko ob vložitvi zahteve za sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem ne bo podana prisotnost obeh zakoncev. Isto bo storil tudi, če bi eden izmed zakoncev med pisanjem odstopil od sporazuma ali ga na koncu ne bi želel podpisat.[13]

Do opustitve nadaljnjih notarjevih dejanj pa bo prišlo tudi v primeru, če bo izvedel, da je eden od zakoncev na sodišču vložil tožbo za razvezo zakonske zveze ali s smrtjo (vsaj) enega izmed zakoncev, saj s tem prenehanje zakonske zveze nastopi zaradi smrti.[14]

Prav tako bo do zavrnitve prišlo tudi v primeru, če se zakonca ne bosta mogla sporazumeti o delitvi skupnega premoženja in o tem, kdo po ostal ali postal najemnik stanovanja, v katerem sta živela in o preživljanju morebitnega nepreskrbljenega zakonca – ker v teh primerih notar nima moči odločanja, je zakonca potrebno napotiti na sodišče.[15]

Razvezana zakonska zveza

Po drugem odstavku 97. člena DZ je zakonska zveza razvezana z dnem podpisa notarskega zapisa sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze, ta notarski zapis pa je tudi pravna podlaga za vpis razveze zakonske zveze v matični register. Notar namreč po podpisu notarski zapis pošlje upravni enoti, ki vpiše razvezo zakonske zveze v matični register, v osmih dneh po podpisu notarskega sporazuma (tretji odstavek 97. člena DZ).

Namesto zaključka

Omenjeni institut je v naši zakonodaji novost, že nekaj časa pa ga poznajo v drugih državah, npr. v Franciji in Grčiji od leta 2017, v Španiji od leta 2015, v Romuniji pa celo že od leta 2010. V vseh omenjenih državah se le mali odstotek zakoncev odloči za sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem.[16] Kako bo omenjeni institut dejansko zaživel v praksi pri nas, pa bomo videli, ko bo od uveljavitve preteklo nekaj časa.

Monika Pušaver, dipl. prav.(UN)

[1] Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZMatR-C.

[2] Uradni list RS, št. 69/04.

[3] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.

[4] Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08 in 91/13.

[5] Uradni list RS, št. 33/16.

[6] Ki je določen v 200. členu DZ.

[7] Kraljić Suzana, Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Maribor, 2019, str. 283.

[8] In sicer v 24. členu ZN.

[9] Kraljič ali rijavec

[10] Kraljić Suzana, Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Maribor, 2019, str. 284.

[11] Kraljić Suzana, Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Maribor, 2019, str. 284.

[12] Kraljić Suzana, Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Maribor, 2019, str. 284.

[13] Kraljić Suzana, Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Maribor, 2019, str. 284-285.

[14] Kraljić Suzana, Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Maribor, 2019, str. 286.

[15] Kraljić Suzana, Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Maribor, 2019, str. 287.

[16] Kraljić Suzana, Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, Maribor, 2019, str. 280-282.