Ustanovitev društva

Ljudje že od nekdaj težimo k združevanju za doseganje različnih ciljev. Ena izmed oblik združevanja je tudi ustanovitev društva, pri katerem gre za samostojno in nepridobitno združenje, preko katerega člani uresničujejo svoje skupne interese. Tako društva združujejo posameznike, ki jih veseli oz. zanima neka specifična dejavnost, npr. športno, humanitarno, umetniško ali drugo udejstvovanje. Posebnost pri društvih se kaže v njihovem nepridobitnem namenu, presežke prihodkov nad odhodki društvo tako porabi zgolj za opravljanje svojih dejavnosti, z njimi pa se uresničuje namene in cilje, ki se določijo v statutu. Društvo svojih presežkov nikakor ne sme deliti med svoje člane.

Do trenutka, da svojo dejavnost popeljemo na stopničko višje, ter ustanovimo društvo kot pravno osebo zasebnega prava, pa vodi relativno dolga pot. Kar nekaj ljudi na poti zaradi pomanjkanja pravnega znanja in zanje pretiranih formalizmov odneha, posamezniki pa delujejo zgolj kot neformalna združenja oseb z istimi interesi. Spet drugi posežejo po dostopnih statutih drugih društev ter poskušajo le-te spremeniti v obliko primerno za njihovo društvo. Neodvisno od izbrane poti za doseganje cilja ustanovitve društva, pa naj osvetlimo nekaj osnovnih vprašanj o ustanovitvi društva.

USTANOVITEV DRUŠTVA

Društvo in njegovo ustanovitev ureja Zakon o društvih (v nadaljevanju ZDru-1). ZDru-1 v 8. členu določa, da lahko društvo ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oz. pravne osebe. Slednje je tudi smiselno, saj je namen društva združevanje, npr. enoosebno društvo pa bi bilo v konfliktu z namenom ustanovitve društva. Ustanovitelji morajo izvesti ustanovitveni zbor, kjer sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva. Na ustanovitvenem zboru društva se vodi zapisnik, ki se kasneje tudi priloži ustanovitvenim dokumentom. Iz zapisnika morajo biti razvidni sklep o ustanovitvi društva, sklep o sprejemu temeljnega akta in sklep o izvolitvi zastopnika društva.

TEMELJNI AKT DRUŠTVA

Pri snovanju temeljnega akta društva je potrebno biti pozoren, kljub temu pa se vam snovanja ni potrebno ustrašiti. Temeljni akt društva oz. statut ureja 9. člen ZDru-1. V skladu s tem mora temeljni akt vsebovati naslednje podatke:

  • ime in sedež društva;
  • namen in cilje delovanja društva;
  • dejavnost oz. naloge društva;
  • pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
  • pravice in obveznosti članov;
  • način upravljanja društva;
  • zastopanje društva;
  • financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
  • način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
  • način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Pasti glede temeljnega akta društva

  1. Ime društva

Ime društva se določi v temeljnem aktu društva, pri tem pa je potrebno paziti na to, da mora biti ime v slovenščini (razen če je društvo ustanovljeno na območju, kjer živita narodni skupnosti, takrat je ime društva v obeh uradnih jezikih), prav tako pa se mora od imen drugih društev razlikovati. Pri tem je pomembno še, da ime ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.

Torej, če želimo ustanoviti društvo ljubiteljev japonske kulture, ki mu bi dali ime v japonskih pismenkah, to seveda ne bo možno, saj v imenu ne smemo uporabiti črk, ki niso hkrati črke slovenske abecede.

Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati tudi besedo društvo, združenje, družina ali klub, hkrati pa naj ime društva označuje tudi dejavnost s katero se bo društvo ukvarjalo. Npr. Humanitarno društvo Pravo za vse – ime vsebuje besedo društvo, prav tako pa vključuje tudi dejavnost, s katero se ukvarja. Ime društva ima lahko nadalje še dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje, npr. Pravo za vse. Tukaj so mogoča tudi odstopanja od pravila, da mora biti ime v slovenščini, in sicer:

  • če gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v RS;
  • če gre za osebno ime (npr. ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oz. osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti – če si društvo pridobi dovoljenje za uporabo);
  • gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza;
  • gre za domišljijsko poimenovanje;
  • gre za mrtvi jezik.

Pri tem velja opozoriti na to, da lahko društvo v pravnem prometu uporablja le svoje registrirano ime, sicer se lahko kaznuje za prekršek v skladu s 53. členom ZDru-1.

  1. Temeljna in druge dejavnosti društva

Temeljni akt je, kot že besedna zveza sama pove, temelj društva, zato je potrebno v njem opredeliti dejavnost, ki jo nameravate opravljati kot svojo primarno dejavnost. Dejavnost mora biti seveda dovoljena v Republiki Sloveniji in tako ne sme meriti na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujati k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oz. spodbujati k nasilju ali vojni.

Pri ustanovitvi si velikokrat pomagamo z vzorci ali že pripravljenimi statuti. Tukaj moramo biti predvsem pozorni na to, da predstavimo vsaj svojo dejavnost, s čim se bo društvo dejansko ukvarjalo. Ne obdržimo vseh navedb, ki za naše društvo sploh ne veljajo, temveč poskušamo temeljni akt urediti tako, da bo dejanski odsev samega društva. Na slednje je potrebno biti pozoren še toliko bolj, saj se društvo, ki opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom, kaznuje za prekršek v skladu s 52. členom ZDru-1. Če npr. ustanavljamo airsoft društvo, moramo kot našo temeljno dejavnost seveda opredeliti kaj bomo počeli, npr. tako bomo prvi člen našega temeljnega akta oblikovali na naslednji način:

Airsoft društvo X je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki delujejo na področju airsoft taktičnih iger ali so kako drugače pri svojem delu povezani s tem področjem. Osnovna društvena dejavnost je združevanje oseb v namen izvajanja airsoft taktičnih iger.

Še posebej pa je potrebno biti pozoren na dejavnosti, ki jih boste morebiti opravljali s pridobitnim namenom (pri čemer temeljna dejavnost zagotovo ne more biti pridobitna dejavnost), npr. organizirali kakšen dogodek, kjer boste prodajali pijačo in hrano. V tem primeru je potrebno določiti vsako pridobitno dejavnost posebej, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti (v nadaljevanju SKD). Enostavno orodje za SKD je dostopno na naslednji povezavi: http://evem.gov.si/info/skd-seznam/. Na seznamu lahko izberete eno izmed dejavnosti, npr. odločite se, da boste stregli pijače, kar spada pod I GOSTINSTVO, pod I 56 se nadalje nahaja dejavnost strežbe jedi in pijač, nato pa poiščete možnost, ki vam ustreza, npr. strežba pijač, ki je pod številko 56.300. Na strani pod različnimi kategorijami najdete tudi opise kaj spada pod določeno klasifikacijo. Npr. pod omenjeni podrazred I 56.300 spada priprava in strežba pijač gostom za takojšnje zaužitje na kraju samem. Nato sledi podrobnejši pregled.

Primer: ustanavljamo airsoft društvo, ki bo tekom delovanja pridobilo določeno število dodatne opreme (npr. replik orožja), ki bi jo lahko dajalo v najem in zakup. Tako npr. za členom, ki določa vaše osnovne nepridobitne dejavnosti društva, določite še pridobitne dejavnosti, med katerimi je tudi dajanje športne opreme v najem in zakup. Tako pogledamo v kategorijo N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI, ki pod 77 urejajo dajanje v najem in zakup, nato pa pod kategorijo 77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup. Člen nato uredimo nekako takole:

Društvo se poleg osnovne dejavnosti, ki izhaja iz prejšnjega člena tega Statuta, ukvarja še s stransko dejavnostjo v skladu z določili 25. člena Zakona o društvih (ZDru-1, Uradni list 61/2006, 58/2009 in 64/2011). Društvo se tako ukvarja z naslednjimi dejavnostmi:

  • 210: Dajanje športne opreme v najem in zakup
  • (Navedete še druge pridobitne dejavnosti …)
  1. Finančno-materialno poslovanje društva

To je past na kateri se lahko laik hitro ulovi, kadar uporabi spletne vzorce in temeljne akte drugih društev. Npr. veliko jih vsebuje določbo, da v statutu ne bomo uredili finančno-materialnega poslovanja društva, nato pa to vsebino prepustimo urejanju Pravilnika o finančno-materialnem poslovanju. Tako društvo med določbami doda določilo, kot npr. sledi:

Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s Pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, v katerem društvo določi način vodenja in izkazovanje podatkov o finančno materialnem poslovanju društva. Pravilnik o finančno materialnem poslovanju bo društvo sprejelo v roku 30 dni po ustanovitvi društva.

Takšno določilo ni samo sebi namen, pri čemer ima lahko ignoriranje takšnega določila določene posledice. V skladu s 53. členom ZDru-1, se lahko društvo kaznuje z globo 420 evrov, če je v temeljnem aktu določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi. Prav tako se lahko društvo kaznuje z globo od 420 do 16.500 evrov, če svojih poslovnih knjig ne vodi skladno z ZDru-1. Pri tem si lahko društvo poišče pomoč pri usposobljenem računovodju, računovodskem servisu, velja pa omeniti, da manjša društva ne potrebujejo dvostavnega računovodstva, temveč pri društvih, katerih letni prihodki so manjši od 10.000 evrov (prav tako pa društvo ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno), lahko društvo vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik). Preostale podatke, ki niso del knjige prejemkov in izdatkov, pa se zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo. Pri tem je potrebno paziti, da se vsako leto odda letno poročilo društva do 31. marca, in sicer preko spletnega portala AJPES.

ZAHTEVA ZA REGISTRACIJO DRUŠTVA

Po tem, ko se društvo zbere na ustanovitvenem zboru, kjer se sprejme sklep o ustanovitvi ter temeljni akt društva, ter kjer se izvolijo zastopniki društva, je potrebno vložiti še zahtevo za registracijo. Za registracijo društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva ali podružnica tujega društva. Zahteva za registracijo se tako vloži na upravni enoti, priloži pa se dokumente, ki jih ureja 18. člen ZDru-1, in sicer:

  • zapisnik ustanovitvenega zbora;
  • temeljni akt;
  • predlog za glavno dejavnost društva – slednji predlog vsebuje že sam temeljni akt;
  • podatke o drugih dejavnostih, ki jih bo društvo opravljalo – to bi prav tako naj bilo že vsebovano v temeljnemu aktu društva;
  • seznam s podatki ustanoviteljev, za katerega ni predpisane oblike, mora pa vsebovati naslednje podatke: imena in priimke ustanoviteljev, EMŠO, državljanstvo, naslov stalnega prebivališča vsakega izmed ustanoviteljev, podatki pa morajo biti potrjeni z lastnoročnimi podpisi vseh ustanoviteljev;
  • podatke o zastopniku društva na način določen za ustanovitelje društva, poleg tega pa se pripiše še način zastopanja (skupno ali samostojno) ter meje pooblastil za zastopanje;
  • dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;
  • naslov sedeža društva;
  • vloga za registracijo društva, ki je dostopna tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=120.

Velja še opozoriti, da se za ustanovitev društva plača upravna taksa v višini 31,72 evrov.

SKLEP

Če se nam je uspelo prebiti čez ne preveč zajetne kupe birokracije in smo s tem ustanovili društvo, nas po prvotnem veselju ob ustanovitvi, čaka delo in novi izzivi. Kot društvo imamo namreč obveznosti, ki smo si jih zadali, slediti moramo temeljnemu aktu in njegovim pravilom. Mogoče moramo sprejeti še kakšen pravilnik, katerega sprejetje smo si določili; organizirati moramo skupščino članov, sprejemati letna poročila,… Kljub temu pa naj nas vsa birokracija, ki se nam morda zdi odvečna, ne ustavi od cilja – ustanovitve in vodenja društva, ki se ukvarja z dejavnostjo, ki nas veseli in preko katerega se združujemo s podobno mislečimi (vsaj na specifičnem področju).

Pia Verdnik, dipl. prav. (UN)