Stvarna napaka ali garancija – kakšna je sploh razlika?

Zdi se nam, da se izdelki, ki jih kupimo, vse pogosteje kvarijo oziroma nimajo pričakovanih lastnosti, zaradi česar smo razočarani in nezadovoljni. Prav zato je dobro poznati pravice, ki jih imamo kot potrošniki. Napake na kupljenem blagu lahko uveljavljate iz naslova garancije ali stvarne napake, ki ju ureja Zakon o varstvu potrošnikov[1] (v nadaljevanju ZVPot). V nadaljevanju vas bomo popeljali čez oboje in predstavili razlike med njima.

Continue reading “Stvarna napaka ali garancija – kakšna je sploh razlika?”

Darilna pogodba za kmetijska zemljišča na zavarovanih območjih med ožjimi družinskimi člani

V slovenskem pravnem sistemu je varstvo in upravljanje kmetijskih zemljišč urejeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11, s spremembami, v nadaljevanju: »ZKZ«), pri čemer določbe ZKZ, ki se nanašajo na razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike, zasledujejo cilje (i) ohranjanja in izboljševanja pridelovalnega potenciala ter povečanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, (ii) trajnostnega ravnanja z rodovitno zemljo in (iii) ohranjanja krajine ter razvoj podeželja. V tem prispevku bomo pretežno pozornost namenili prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, ki so urejeni v III. poglavju ZKZ, s poudarkom na prometu z nepremičninami na zavarovanih območjih, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč nameravajo odsvojiti ožjim družinskim članom z darilno pogodbo.

Continue reading “Darilna pogodba za kmetijska zemljišča na zavarovanih območjih med ožjimi družinskimi člani”

Odgovornost lastnika stanovanja za stroške stanovanja

Lastnik stanovanja lahko svoje stanovanje odda v najem in z najemno pogodbo prenese izvrševanje pravic, ki jih ima kot lastnik, na najemnika. O sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe mora lastnik takoj obvestiti upravnika in mu sporočiti ime najemnika in število oseb, ki bodo na podlagi najemne pogodbe uporabljale stanovanje. Najemnik ima glede uporabe stanovanja in skupnih delov v večstanovanjski stavbi enake pravice in dolžnosti kot lastnik stanovanja.

Continue reading “Odgovornost lastnika stanovanja za stroške stanovanja”

»Izselitev« motečega soseda in prodaja njegovega stanovanja

V predmetnem članku bo na kratek, razumljiv in posplošen način predstavljena ureditev, ki ureja situacijo, ko etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini (nanašajoč se na npr. večstanovanjski blok), grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna.

Continue reading “»Izselitev« motečega soseda in prodaja njegovega stanovanja”

Videonadzor v večstanovanjskih stavbah

V predmetnem članku bo na kratek način pojasnjeno, pod katerimi pogoji je vzpostavitev videonadzora v večstanovanjskih stavbah zakonita in na kaj je pri izvajanju videonadzora potrebno biti pozoren.

Continue reading “Videonadzor v večstanovanjskih stavbah”

Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu

PRAVICA DO ZASEBNOSTI IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV STA PODLAGA ZA URESNIČEVANJE DRUGIH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN TER TEMELJ DEMOKRATIČNE DRŽAVE

Ustavno sodišče RS, Ilustrirana Ustava RS (v stripu), Varstvo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov (ang. General Data Protection Regulation, v nadaljevanju: GDPR) je začela veljati 25. maja 2016, uporablja pa se od 25. maja 2018 in nadomešča vse določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) . Ta se uporablja le v delu, ki ga GDPR ne ureja.

Read More

Položaj upnika v primeru sodne izterjave dolga

V sodobnem času se podjetja pogosto srečujejo z veliko plačilo nedisciplino svojih strank. Dolžniki zaradi finančne stiske ali drugih socialnih razlogov pogosto ne zmorejo plačati računov. Odprte terjatve vplivajo tudi na poslovanje podjetja, kar posledično vodi v prisilno izterjavo dolga.

Continue reading “Položaj upnika v primeru sodne izterjave dolga”

Plačilna nedisciplina delodajalca

I. O PLAČI IN REGRESU

Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran proces dela delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V tem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Temeljna obveznost delavca je torej opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Continue reading “Plačilna nedisciplina delodajalca”

Napisi » … na lastno odgovornost«

Ali napisi kot so »parkiranje na lastno odgovornost«, »uporaba igral na lastno odgovornost«, »uporaba tekočih stopnic na lastno odgovornost« in podobni, odgovorno osebo resnično razbremenijo odgovornosti za morebitno škodo?

Continue reading “Napisi » … na lastno odgovornost«”

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.[1] Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Eno izmed temeljnih načel delovnega prava je, da je delavca kot podrejeno, šibkejšo stranko delovnega razmerja, potrebno vselej varovati in zavarovati. Delavec in delodajalec imata medsebojne obveznosti in pravice, ki jih izvršujeta skladno s medsebojnimi dogovori, kolektivnimi pogodbami ter zakonodajo. Danes bomo predstavili kako je z varstvom in pravicami delavcev, kadar delodajalec umre. Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, pri čemer pravna oseba preneha, fizična oseba pa umre, kar privede do nekaterih razlik. Za potrebe tega članka bomo predstavili pravni položaj pri smrti delodajalca kot fizične osebe, natančneje samostojnega podjetnika (v nadaljevanju tudi: »s.p.«). V Republiki Slovenije je ena izmed najpogostejših pravnoorganizacijskih oblik samostojni podjetnik. Iz poročila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na dan 31. 3. 2020 izhaja, da s.p.-ji predstavljajo kar 44,5% vseh poslovnih subjektov.[2]

Continue reading “Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe”