Zasebnost delavca v delovnih razmerjih

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. Že Listina Evropske unije o temeljnih pravicah[1] v členu 8(1) in Pogodba o delovanju Evropske unije[2] v členu 16(1) določata, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo. Osebni podatki so del posameznikove zasebnosti in kot take jih varujejo uredbe, zakoni in druga pravila, predvsem pa Splošna uredba o varstvu podatkov[3] (ang. »GDPR«) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).[4]

V preambuli Splošne uredbe o varstvu podatkov je zapisano, da bi morala biti obdelava osebnih podatkov oblikovana tako, da služi ljudem. Zavedati se pa je potrebno, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica, ampak jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami.[5]

Continue reading “Zasebnost delavca v delovnih razmerjih”

Poskusno delo

NAMEN POSKUSNEGA DELA

125. člen ZDR-1 določa, da se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Pri tem je namen poskusnega dela ta, da delodajalec preizkusi ali je delavec usposobljen in ali ima zadostna znanja za opravljanje delovnih nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi. Namen poskusnega dela je tako preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca ali je njegovo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec. [1] Tako lahko v času poskusnega dela po eni strani delodajalec ugotovi, če je delavec sposoben za delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po drugi strani pa lahko tudi delavec ugotovi, če mu v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno delo ustreza. Poskusno delo torej ni obvezno, če pa se delavec in delodajalec tako dogovorita, mora biti to urejeno s pogodbo o zaposlitvi. Brez pogodbe o zaposlitvi gre pri takšnem razmerju za zaposlovanje na črno. Poskusno delo ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč je namenjeno preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.[2]

Continue reading “Poskusno delo”

Suspenz pogodbe o zaposlitvi

Posebnost suspenza pogodbe o zaposlitvi je, da med njim mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Kljub temu, da gre v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), dejansko za poseben instrument varstva zaposlitve, pa ima beseda »suspenz«, pogosto negativni prizvok in je pogosto tudi napačno razumljena. V praksi se namreč pojavlja interpretacija, da je suspenz disciplinski ukrep, pri čemer pa je namen tega delovnopravnega instituta popolnoma drugačen. Dodatno zmedo povzroča tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, iz katerega izhaja, da je suspenz začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije – kar ima še posebej negativno konotacijo.

Continue reading “Suspenz pogodbe o zaposlitvi”

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo

V preteklosti smo že pisali o pravici do izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta (https://www.pravozavse.si/materinski-ocetovski-in-starsevski-dopust/). Slednja pa s seboj prinaša tudi pravico do nadomestila plače za obdobje koriščenja dopusta. Enako kot samo pravico do dopusta, ureja tudi vprašanje pripadajočih nadomestil Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1 – http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688).

Continue reading “Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo”

Ali so garažne prodaje v Sloveniji dovoljene?

Med spomladanskim čiščenjem nemalokrat naletimo na stvari, ki so nam iz takšnega ali drugačnega razloga odveč. Običajna rešitev za to težavo je smetišče. Kljub temu, da teh stvari sami ne potrebujemo, pa te praviloma niso čisto brez vrednosti in bi lahko komu še prišle prav, nam pa navrgle kakšen dodaten evro. Iz ameriške kulture so nam vsem poznane garažne prodaje (t.i. garage sale), pri katerih posamezniki, praviloma doma – »v garaži«, organizirajo dogodek, katerega namen je prodaja (od)rabljenih stvari in ki se ga lahko udeleži vsak, ki se zanima za njihov nakup. Če ste se spraševali, kako je z možnostjo izvedbe takšne prodaje pri nas, sledi odgovor v nadaljevanju.

Continue reading “Ali so garažne prodaje v Sloveniji dovoljene?”

Ponovno odprtje pravne klinike v Črenšovcih

Z veseljem sporočamo, da jutri ponovno začenjamo z brezplačnim pravnim svetovanjem v občini Črenšovci, in sicer v prostorih občine, na naslovu Prekmurske čete 20, 9232 Črenšovci.
Dosegljivi smo vsako 1. in 3. soboto v mesecu med 10.00 in 11.30.

Naprošamo vas, da upoštevate navodila NIJZ. Na obisk pridite zdravi in s pravilno nameščeno masko (čez nos in usta).

Vljudno vabljeni!

Ekipa spletnega portala Pravo za VSE

Materinski, očetovski in starševski dopust

Ena izmed najbolj poznanih pravic, ki izhaja iz (bodočega) starševstva, je pravica do izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta. V poljudnem jeziku se velikokrat uporablja kar izraz »porodniški dopust«, ki pa glede na trenutno veljavni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1 – http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688) ni ustrezen.

Continue reading “Materinski, očetovski in starševski dopust”

Preklic darilne pogodbe

V življenju želimo ob različnih priložnostih koga obdariti, ali pa smo sami obdarjenci. Priložnosti, ob katerih se srečujemo z darili, so različne. Predmet darila so lahko običajne priložnostne naklonitve. Predvsem tedaj, ko te naklonitve presežejo neko običajno vrednost, pa se v praksi pojavljajo vprašanja, ali je mogoče in pod katerimi pogoji, lahko darovalec podarjeno premoženje zahteva nazaj. Če ponazorimo z znanim pregovorom, se sprašujemo, ali je to, kar je dano, zares za vselej »v zemljo zakopano«.[1]

Continue reading “Preklic darilne pogodbe”

Za en dan sem zamudil/a rok za uveljavljanje pravice do Zoisove štipendije. Kaj pa sedaj?

UPORABA ZAKONA

Zakon o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1) v 6. členu določa, da v primeru, da zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (subsidiarna uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). ZŠtip-1 ne ureja vprašanj glede zamude procesnega roka, zato je potrebno pogledati v ZUP. Po ZUP morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (1. člen ZUP). Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno. Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (3. člen ZUP).

Continue reading “Za en dan sem zamudil/a rok za uveljavljanje pravice do Zoisove štipendije. Kaj pa sedaj?”