V zadnjih desetletjih je postala kazen zapora kot vrsta kazni predmet številnih razprav in kritične presoje. Prostost gibanja je postala v sodobnem svetu ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato je široko sprejeto stališče, da je dopustno sprejeti kazen zapora le kot skrajno sredstvo. To je povzročilo večjo previdnosti pri njeni uporabi in zlasti iskanje takih oblik sankcij, ki bi jo lahko nadomestile (glej Bavcon, Kazensko pravo – splošni del, 2014). Zaradi tega so se tudi v slovenskem pravnem redu uvedle različne alternativne sankcije, ki nadomeščajo kazen zapora.

Za lažja kazniva dejanja tako obsojenemu ni nujno potrebno neposredno v zapor, temveč se lahko kazen izvrši tudi na druge načine določene v Kazenskem zakoniku (KZ-1) in Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki poleg prestajanja kazni zapora v zavodih urejata t. i. alternativne oblike izvršitve kazni zapora. Obsojenec tako lahko prestaja kazen zapora le ob koncu tedna, kazen zapora se lahko izvršuje tudi s hišnim zaporom ali pa obsojenec namesto kazni zapora opravi delo v splošno korist.

Zakon z uvedbo alternativnih sankcij sledi načelu invidualizacije kazenskih sankcij, po katerem je kazen potrebno prilagoditi teži in nevarnosti kaznivega dejanja ter osebnosti njegovega storilca (sklep IV Kp 39000/2015).

Iz Letnega poročila Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij izhaja, da je bilo v vseh v Sloveniji v letu 2017 skupaj zaprtih 3566 oseb, od tega je 135 obsojencev prestajalo kazen zapora ob koncu tedna. V hišnem zaporu je bilo leta 2017 skupaj 14 oseb.

ZAPOR OB KONCU TEDNA

Kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh (ob koncu tedna), ko mora biti v zavodu. Takšen način prestajanja kazni zapora se dovoli obsojencu, ki jo osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zaposlen ali se izobražuje.

O prestajanju kazni zapora ob koncu tedna odloča sodišče, natančnejše pogoje izvrševanja pa določi zavod po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja. Kasneje se lahko ti pogoji spremenijo, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so bili pogoji določeni.

Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij ugotavlja, da se zavodi za prestajanje kazni pri izvrševanju kazenske sankcije zapora ob koncu tedna soočajo predvsem s težavo nadzorov pri obsojencih, ki so samozaposleni, in pri obsojencih, ki svoje delo opravljajo v tujini pri tujem delodajalcu. Prav tako prihaja tudi do zlorab takšnega izvrševanja kazni zapora (v lanskem letu je bilo ugotovljenih 6 zlorab). Predvsem v primeru zlorab lahko zavod sodišču predlaga, da obsojenec preostanek kazni prestane v zavodu.

HIŠNI ZAPOR

S hišnim zaporom se lahko izvršuje kazen zapora do devetih mesecev, če glede na nevarnost obsojenca, možnost ponovitve dejanja ter osebne, družinske in poklicne razmere obsojenca v času izvrševanja kazni ni potrebe po prestajanju kazni v zavodu ali če je zaradi bolezni, invalidnosti ali ostarelosti obsojenca kazen treba in jo je mogoče izvrševati v ustreznem javnem zavodu. Obsojenec se v času prestajanja kazni ne sme oddaljiti od stavbe ali posameznega dela stavbe, kjer se izvršuje hišni zapor, razen, če sodišče za določen čas to izjemoma dovoli. Izvrševanje hišnega zapora nadzoruje pristojna probacijska enota.

DELO V SPLOŠNO KORIST

Kazen zapora do dveh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, se lahko izvrši tudi tako, da obsojenec namesto kazni zapora opravi v obdobju največ dveh let od izvršljivosti sodbe delo v splošno korist, pri čemer se en dan zapora nadomesti z dvema urama dela. Delo v splošno korist se opravlja brez nadomestila.

Sodišče nadomesti kazen zapora z delom v splošno korist le, če je prepričano, da je tak ukrep glede na težo dejanja, okoliščine, vzrok za dejanje in nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. Sodišče tako pri odločanju o nadomestitvi zapora z delom v splošno korist upošteva zlasti vedenje obsojenca v času odločanja, nevarnost ponovitve dejanja, možnost in sposobnost za opravljanje primernega dela ter osebne in družinske razmere obsojenca v času predvidenega izvrševanja kazni.

ODLOČANJE O ALTERNATIVNEM PRESTAJANJU ZAPORNE KAZNI

Zakon o kazenskem postopku (ZKP) določa, da o predlogu za izvršitev kazni zapora na način, da obsojenec med prestajanjem kazni v določenih dnevih prebiva doma, nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom ali delom v splošno korist, odloči sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen, ali s posebnim sklepom na predlog obsojenca. Slednji se lahko vloži v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe. Namesto obsojenca lahko predlog vloži tudi njegov zagovornik, partner, sorodnik v ravni vrsti, posvojenec, brat, sestra ali rejnik.

Izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna pa lahko sodišče dopusti tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora. Vrhovno sodišče je presodilo, da v takšnem primeru ne velja 15 dnevni rok za vložitev predloga za alternativno izvršitev kazni zapora (sodba I Ips 6547/2011-133).

Predlog se lahko vloži pisno (v primeru, če se predlog vlaga po pravnomočnosti sodbe), lahko pa se poda tudi ustno na zapisnik (med obravnavo). Če je predlog pravočasen, dovoljen in so v njem navedeni utemeljeni razlogi, sodnik odredi, da se raziščejo dejstva in priskrbijo dokazi, na katere se sklicuje predlog. Iz tega torej izhaja, da je v predlogu potrebno navesti razloge, zakaj je smiselno, da sodišče dopusti alternativni način prestajanja zaporne kazni. Bistvenega pomena je, da so ti razlogi utemeljeni in da kažejo na to, da obsojenec izpolnjuje pogoje za posamezno alternativno obliko izvršitve kazni zapora. Po potrebi lahko sodnik razpiše narok. Če obsojenec na narok ne pride se šteje, da je predlog umaknil. Zoper sklep, s katerim je sodnik odločil o predlogu za izvršitev kazni, je dovoljena pritožba, ki jo je treba podati v osmih dneh od dneva, ko je bil sklep vročen.

Potrebno pa je opozoriti, da obstajajo tudi alternativne oblike reševanja kazenskega postopka, tako za lažja kazniva dejanja niti ni nujno, da pride do kazenskega pregona oziroma se lahko le – ta odloži. Več o postopku odložitve kazenskega pregona si lahko preberete v članku dostopnem na: https://www.delo.si/znanje/izobrazevanje/je-v-primeru-storitve-lazjega-kaznivega-dejanja-sodisce-edina-moznost.html.

Patricija Kržan, dipl. prav. (UN)

Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!

Kategorije prispevkov

Naštej kategorije: Pravo za vse

Najnovejši prispevki