Pojasnilna dolžnost zdravnika

Pojasnilna dolžnost zdravnika zavezuje, da pacientu odkrito in na njemu razumljiv način, pojasni diagnozo bolezni, različne možnosti zdravljenja, morebitne nevarnosti in predvidljivost uspeha.[1] Zdravnikovo pojasnilo naj bi tako pacienta usposobilo za veljavno privolitev, saj naj bi preko pojasnila pacient prejel vse informacije, ki jih potrebuje, da lahko sprejme razumno odločitev o svojem zdravljenju.[2]

Continue reading “Pojasnilna dolžnost zdravnika”

Plačilna nedisciplina delodajalca

I. O PLAČI IN REGRESU

Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran proces dela delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V tem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Temeljna obveznost delavca je torej opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Continue reading “Plačilna nedisciplina delodajalca”

Napisi » … na lastno odgovornost«

Ali napisi kot so »parkiranje na lastno odgovornost«, »uporaba igral na lastno odgovornost«, »uporaba tekočih stopnic na lastno odgovornost« in podobni, odgovorno osebo resnično razbremenijo odgovornosti za morebitno škodo?

Continue reading “Napisi » … na lastno odgovornost«”

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.[1] Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Eno izmed temeljnih načel delovnega prava je, da je delavca kot podrejeno, šibkejšo stranko delovnega razmerja, potrebno vselej varovati in zavarovati. Delavec in delodajalec imata medsebojne obveznosti in pravice, ki jih izvršujeta skladno s medsebojnimi dogovori, kolektivnimi pogodbami ter zakonodajo. Danes bomo predstavili kako je z varstvom in pravicami delavcev, kadar delodajalec umre. Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, pri čemer pravna oseba preneha, fizična oseba pa umre, kar privede do nekaterih razlik. Za potrebe tega članka bomo predstavili pravni položaj pri smrti delodajalca kot fizične osebe, natančneje samostojnega podjetnika (v nadaljevanju tudi: »s.p.«). V Republiki Slovenije je ena izmed najpogostejših pravnoorganizacijskih oblik samostojni podjetnik. Iz poročila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na dan 31. 3. 2020 izhaja, da s.p.-ji predstavljajo kar 44,5% vseh poslovnih subjektov.[2]

Continue reading “Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe”

Zaposlovanje v javnem sektorju

Nemalokrat se v javnem sektorju pojavljajo sence dvoma glede pravilnosti in zakonitosti zaposlovanja javnih uslužbencev, bodisi da postopek ni pravilno izpeljan, bodisi da gre za zaposlovanje osebe, ki ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev, primere nepotizma, itd. V zadnjem času so bila tudi na naše društvo naslovljena nekatera spodaj obravnavana vprašanja, zato smo se odločili, da tokrat pišemo na to temo. V javni sektor uvrščamo državne organe, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade, javne zavode, javne gospodarske zavode ter druge osebe pravnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Opisali bomo postopek izbire kandidata za delovno mesto, vlogo akta o sistemizaciji, predpisane pogoje za zaposlitev ter na koncu še vprašanje morebitne korupcije pri zaposlovanju.

Continue reading “Zaposlovanje v javnem sektorju”

Prikrito delovno razmerje

Delovna razmerja ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki delovno razmerje v 4. členu opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ti kriteriji predstavljajo elemente delovnega razmerja, ki so bistveni za razlikovanje delovnega razmerja od drugih pogodbenih razmerij, da lahko govorimo o delovnem razmerju, pa morajo biti podani kumulativno. V skladu s 13. členom ZDR-1 se namreč delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa se na podlagi 18. člena ZDR-1 domneva, da delovno razmerje obstaja, če so ti elementi podani.

Po mnenju sodišča,[1] gre za prikrito delovno razmerje v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR-1 ureja samo delovna razmerja, to so razmerja, ki se sklenejo s pogodbo o zaposlitvi, in ne tudi drugih pogodbenih razmerij, na podlagi katerih se delo lahko opravlja. To pa pomeni, da osebe, ki delo opravljajo na podlagi katere druge pogodbe, praviloma nimajo pravic, ki jih zagotavlja ZDR-1 osebam, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

V praksi se kot oblike pogodbenih razmerij, ki največkrat predstavljajo prikrito delovno razmerje pojavljajo predvsem: (1) podjemna pogodba oziroma pogodba o delu, (2) poslovno sodelovanje s samozaposleno osebo, (3) dijaško in študentsko delo.

Continue reading “Prikrito delovno razmerje”

Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije in varstvo upnikov

IZBRIS PRAVNE OSEBE IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE

Izbris iz sodnega registra brez likvidacije je poseben postopek, ki se uporablja za pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register, in se lahko vodi, če so za to izpolnjeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določeni pogoji (Odločba USRS U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016). ZFPPIPP v 6. členu določa izbris iz sodnega registra brez likvidacije kot enega izmed postopkov prisilnega prenehanja. Pravna oseba se tako izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, (1) če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali (2) če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali (3) če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (1. odstavek 427. člena ZFPPIPP).

Continue reading “Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije in varstvo upnikov”

Pravica delavca, da odkloni delo

Delovno razmerje je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih ( v nadaljevanju ZDR-1) razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Gre za obliko civilnega razmerja, kjer je seveda prav vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene predpisane obveznosti ter hkrati uživati določene pravice. Te pravice in obveznosti strank določajo tako delovno pravna zakonodaja, kolektivne pogodbe delovnega področja, nekateri sprejeti podzakonski akti ter tudi interni akti posameznega delodajalca.

Delavec je na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ZDR-1 zavezan k več obveznostim,  med drugim je dolžan vestno opravljati delo. Če tako določata zakon ali kolektivna pogodba, mora pod določenimi pogoji, opravljati tudi drugo primerno delo. Upoštevati mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev. Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu. Dolžan se je vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Skladno s 35. členom ZDR-1 pa mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu, ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Continue reading “Pravica delavca, da odkloni delo”

Nakup nove hiše ali stanovanja

V primeru, če nakupujete novo hišo ali stanovanje(v nadaljevanju skupaj: nepremičnina) od investitorja ali vmesnega kupca, pri čemer ste vi končni kupec te nepremičnine , se glede pogodbenega razmerja uporabljajo tako določbe Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, s spremembami, v nadaljevanju: OZ) kot določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Ur. l. RS, št. 18/01, v nadaljevanju: ZVKSES).

V tem prispevku bo prikazana specifičnost takšnega pogodbenega razmerja v primeru zamude prodajalca z izročitvijo nepremičnine in v primeru, ko vam prodajalec izroči nepremičnino z napako. Zaradi uporabe ZVKSES imate kot kupec dodatno zaščito v primeru določenih kršitev prodajalca, vendar je bistvenega pomena, da svoje pravice pravočasno in pravilno uveljavite. Teh dodatnih pravic s prodajalcem ne moreta izključiti ali spremeniti. Če bi v prodajni pogodbi vseeno določila drugače, pa je takšna določba nična in nima učinka.

Continue reading “Nakup nove hiše ali stanovanja”

Kako ravnati v primeru prometne nesreče?

V tem članku so predstavljena obvezna pravila ravnanja in obnašanja v primeru prometne nesreče, tako za udeležence v prometni nesreči, kot tudi vse ostale, ki so prometni nesreči priča, ter nekatere koristne informacije.

Continue reading “Kako ravnati v primeru prometne nesreče?”