»Izselitev« motečega soseda in prodaja njegovega stanovanja

V predmetnem članku bo na kratek, razumljiv in posplošen način predstavljena ureditev, ki ureja situacijo, ko etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini (nanašajoč se na npr. večstanovanjski blok), grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna.

Continue reading “»Izselitev« motečega soseda in prodaja njegovega stanovanja”

Videonadzor v večstanovanjskih stavbah

V predmetnem članku bo na kratek način pojasnjeno, pod katerimi pogoji je vzpostavitev videonadzora v večstanovanjskih stavbah zakonita in na kaj je pri izvajanju videonadzora potrebno biti pozoren.

Continue reading “Videonadzor v večstanovanjskih stavbah”

Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu

PRAVICA DO ZASEBNOSTI IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV STA PODLAGA ZA URESNIČEVANJE DRUGIH ČLOVEKOVIH PRAVIC IN SVOBOŠČIN TER TEMELJ DEMOKRATIČNE DRŽAVE

Ustavno sodišče RS, Ilustrirana Ustava RS (v stripu), Varstvo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov (ang. General Data Protection Regulation, v nadaljevanju: GDPR) je začela veljati 25. maja 2016, uporablja pa se od 25. maja 2018 in nadomešča vse določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) . Ta se uporablja le v delu, ki ga GDPR ne ureja.

Read More

Položaj upnika v primeru sodne izterjave dolga

V sodobnem času se podjetja pogosto srečujejo z veliko plačilo nedisciplino svojih strank. Dolžniki zaradi finančne stiske ali drugih socialnih razlogov pogosto ne zmorejo plačati računov. Odprte terjatve vplivajo tudi na poslovanje podjetja, kar posledično vodi v prisilno izterjavo dolga.

Continue reading “Položaj upnika v primeru sodne izterjave dolga”

Plačilna nedisciplina delodajalca

I. O PLAČI IN REGRESU

Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran proces dela delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V tem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Temeljna obveznost delavca je torej opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Continue reading “Plačilna nedisciplina delodajalca”

Napisi » … na lastno odgovornost«

Ali napisi kot so »parkiranje na lastno odgovornost«, »uporaba igral na lastno odgovornost«, »uporaba tekočih stopnic na lastno odgovornost« in podobni, odgovorno osebo resnično razbremenijo odgovornosti za morebitno škodo?

Continue reading “Napisi » … na lastno odgovornost«”

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.[1] Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Eno izmed temeljnih načel delovnega prava je, da je delavca kot podrejeno, šibkejšo stranko delovnega razmerja, potrebno vselej varovati in zavarovati. Delavec in delodajalec imata medsebojne obveznosti in pravice, ki jih izvršujeta skladno s medsebojnimi dogovori, kolektivnimi pogodbami ter zakonodajo. Danes bomo predstavili kako je z varstvom in pravicami delavcev, kadar delodajalec umre. Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, pri čemer pravna oseba preneha, fizična oseba pa umre, kar privede do nekaterih razlik. Za potrebe tega članka bomo predstavili pravni položaj pri smrti delodajalca kot fizične osebe, natančneje samostojnega podjetnika (v nadaljevanju tudi: »s.p.«). V Republiki Slovenije je ena izmed najpogostejših pravnoorganizacijskih oblik samostojni podjetnik. Iz poročila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na dan 31. 3. 2020 izhaja, da s.p.-ji predstavljajo kar 44,5% vseh poslovnih subjektov.[2]

Continue reading “Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe”

Zaposlovanje v javnem sektorju

Nemalokrat se v javnem sektorju pojavljajo sence dvoma glede pravilnosti in zakonitosti zaposlovanja javnih uslužbencev, bodisi da postopek ni pravilno izpeljan, bodisi da gre za zaposlovanje osebe, ki ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev, primere nepotizma, itd. V zadnjem času so bila tudi na naše društvo naslovljena nekatera spodaj obravnavana vprašanja, zato smo se odločili, da tokrat pišemo na to temo. V javni sektor uvrščamo državne organe, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade, javne zavode, javne gospodarske zavode ter druge osebe pravnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Opisali bomo postopek izbire kandidata za delovno mesto, vlogo akta o sistemizaciji, predpisane pogoje za zaposlitev ter na koncu še vprašanje morebitne korupcije pri zaposlovanju.

Continue reading “Zaposlovanje v javnem sektorju”

Prikrito delovno razmerje

Delovna razmerja ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki delovno razmerje v 4. členu opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ti kriteriji predstavljajo elemente delovnega razmerja, ki so bistveni za razlikovanje delovnega razmerja od drugih pogodbenih razmerij, da lahko govorimo o delovnem razmerju, pa morajo biti podani kumulativno. V skladu s 13. členom ZDR-1 se namreč delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa se na podlagi 18. člena ZDR-1 domneva, da delovno razmerje obstaja, če so ti elementi podani.

Po mnenju sodišča,[1] gre za prikrito delovno razmerje v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR-1 ureja samo delovna razmerja, to so razmerja, ki se sklenejo s pogodbo o zaposlitvi, in ne tudi drugih pogodbenih razmerij, na podlagi katerih se delo lahko opravlja. To pa pomeni, da osebe, ki delo opravljajo na podlagi katere druge pogodbe, praviloma nimajo pravic, ki jih zagotavlja ZDR-1 osebam, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

V praksi se kot oblike pogodbenih razmerij, ki največkrat predstavljajo prikrito delovno razmerje pojavljajo predvsem: (1) podjemna pogodba oziroma pogodba o delu, (2) poslovno sodelovanje s samozaposleno osebo, (3) dijaško in študentsko delo.

Continue reading “Prikrito delovno razmerje”

Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije in varstvo upnikov

IZBRIS PRAVNE OSEBE IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE

Izbris iz sodnega registra brez likvidacije je poseben postopek, ki se uporablja za pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register, in se lahko vodi, če so za to izpolnjeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določeni pogoji (Odločba USRS U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016). ZFPPIPP v 6. členu določa izbris iz sodnega registra brez likvidacije kot enega izmed postopkov prisilnega prenehanja. Pravna oseba se tako izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, (1) če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali (2) če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali (3) če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (1. odstavek 427. člena ZFPPIPP).

Continue reading “Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije in varstvo upnikov”