Kljub vsakodnevni uporabi pojmov (ne)enakopravnost, (ne)enakost in diskriminacija je tako v laični kot tudi strokovni javnosti zaslediti številne nejasnosti glede pomena in uporabe teh izrazov.
Kategorija: Pravo za vse informira
STAVKA
Pravica do stavke je ustavna pravica, ki je delavcem dana že v 77. členu Ustave Republike Slovenije[1] (v nadaljevanju: Ustava). Podrobneje pa jo ureja Zakon o stavki[2] (v nadaljevanju: ZStk), ki jo opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.[3] Stavka je tako individualna pravica delavcev, ki pa se uresničuje kolektivno.[4] To pomeni, da se vsak delavec sam, prosto odloči o svoji udeležbi v stavki, za njeno uresničenje pa je potreben sklep sindikata ali večine delavcev. S stavko želijo stavkajoči delavci delodajalcu izkazati nezadovoljstvo z dosedanjimi razmerami in ga na različne načine prisiliti, da pristane na zahteve, zaradi katerih je prišlo do stavke.[5]
UPRAVLJANJE VEČSTANOVANJSKIH STAVB
V tem prispevku predstavljam kaj je etažna lastnina ter kako poteka upravljanje večstanovanjskih stavb s strani etažnih lastnikov in s pomočjo upravnika. Upravljanje večstanovanjskih stavb je urejena v Stanovanjskem zakonu[1] ( v nadaljevanju SZ-1), Stvarnopravnem zakoniku[2] (v nadaljevanju SPZ) ter Pravilniku o upravljanju večstanovanjskih stavb[3].
ODŠKODNINA ZARADI IZGUBLJENEGA UŽITKA POČITNIC ALI DOPUSTA
Potovanja so prevzela posebno družbeno-ekonomsko vlogo v življenju posameznika in je njihovo polno in učinkovito uživanje samo po sebi vrednota, ki jo je vredno varovati. Razmah in razvoj turizma ter dejstvo, da potovanja in počitnice niso zgolj privilegij manjšinskega dela družbe, temveč so dobrina, kateri velik del ljudi namenja svoje prihranke ter dela in šole proste dni, so pripeljala do širitve priznavanja nepremoženjske škode turista, ki ne more v polni meri uživati počitnic.[1]
Continue reading “ODŠKODNINA ZARADI IZGUBLJENEGA UŽITKA POČITNIC ALI DOPUSTA”
VZPOSTAVITEV NUJNE POTI IN NJENE POSLEDICE
Lastninska pravica posamezniku omogoča imeti stvar v izključni posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, pri čemer lahko od poseganja na določeno stvar izključi ostale posameznike. Zaradi navedenega lahko omejitve lastnikove pravice uporabljati, uživati in razpolagati s stvarjo določi zgolj zakon, pri čemer je potrebno izpostaviti predvsem zakonsko omejitev lastninske pravice, opredeljeno v 12. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).[1] Ta določa, da je lastnik stvari pri izvrševanju svoje lastninske pravice omejen z enakimi pravicami drugih, torej mora lastninsko pravico izvrševati v skladu s temeljnimi načeli stvarnega prava ter z namenom in naravo stvari.
Eno izmed zakonsko predvidenih prisilnih omejitev lastninske pravice pa predstavlja tudi nujna pot, saj njena ustanovitev in uporaba v določenem obsegu poseže v lastninsko pravico lastnika sosednje nepremičnine, saj lastnik te nepremičnine določenega dela svojega zemljišča zaradi ustanovljene nujne poti ne more v celoti uporabljati oziroma z njim prosto razpolagati. Nujna pot predstavlja posebno obliko stvarne služnosti, ki nastane na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Kljub temu, da so določbe nanašajoč na nujno pot sicer opredeljene v poglavju o sosedskem pravu, te predstavljajo konkretizacijo določbe SPZ, ki opredeljuje nastanek stvarne služnosti z odločbo državnega organa.[2]
Continue reading “VZPOSTAVITEV NUJNE POTI IN NJENE POSLEDICE”
Novi Zakon o varstvu potrošnikov, kaj se je spremenilo?
Državni zbor je sprejel novelo Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot-1), ki implementira tri nove evropske direktive iz področja varstva potrošnikov, prav tako prenaša vsebino Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju: ZVPNPP). ZVPot-1 se začne uporabljati 26. 1. 2023, do tega datuma in za vse posle, sklenjene pred tem datumom, se bo še vedno uporabljal Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot).
Poleg sprememb nekaterih dosedanjih določb in novosti, ki jih prinaša, ZVPot-1 je nomotehnično bolj urejen in navadnim potrošnikom bolj »prijazen« od prejšnjega zakona.
Continue reading “Novi Zakon o varstvu potrošnikov, kaj se je spremenilo?”
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS – KAJ MORAM VEDETI?
POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS – KAJ MORAM VEDETI?
Zakon o delovnih razmerijh (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] ureja pogodbo o zaposlitvi za določen čas kot izjemo od predpisanega načelnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas. Medtem pa v praksi prihaja do množničnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in posledično do zlorab zadevnega instituta, predvsem preko veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas preko zakonsko postavljene maksimalne časovne omejitve. Prav tako pa se pogosto pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa neozirajoč se na zakonsko predpisane objektivne razloge, na podlagi katerih je sklenitev take pogodbe dopustna. Prav zaradi njene množičnosti in številnih zlorab na tem področju, je dobro vedeti, kdaj je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito, iz kakšnih razlogov se lahko sklene, kakšne omejitve zanjo veljajo in kdaj pride do avtomatične transformacije (spremembe) v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Continue reading “POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS – KAJ MORAM VEDETI?”
PREPOVED PRIBLIŽEVANJA IN DRUGI UKREPI IN POSTOPKI ZA ZAŠČITO ŽRTEV DRUŽINSKEGA NASILJA
- UVOD
V predmetnem članku bomo obravnavali ukrep prepovedi približevanja žrtvi, ki je eden izmed ukrepov, ki je na voljo žrtvi nasilja, da se zaščiti bodočega nasilja, ko je njena varnost ogrožena. V nadaljevanju bomo prepoved približevanja obravnavali z vidika nasilja v partnerskem odnosu, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na praktične vidike ukrepov prepovedi približevanja. Članek je napisan iz perspektive ženske kot žrtve partnerskega nasilja,[1] pri čemer enaka določila in napotki veljajo tudi za moškega, ki je žrtev partnerskega nasilja.
Continue reading “PREPOVED PRIBLIŽEVANJA IN DRUGI UKREPI IN POSTOPKI ZA ZAŠČITO ŽRTEV DRUŽINSKEGA NASILJA”
KATERE PRAVICE IN OBVEZNOSTI IMAM KOT NAJEMNIK STANOVANJA?
S trenutkom sklenitve pogodbe o najemu med najemodajalcem in najemnikom, stranki prevzameta določene pravice in obveznosti. Kot pogodbena stranka najemne pogodbe lahko na eni strani nastopa lastnik ali najemnik (tisti najemnik, ki daje lastnikovo stanovanje naprej v najem), na drugi strani pa najemnik (tisti, ki najema stanovanje od lastnika stanovanja) ali podnajemnik (tisti, ki najema stanovanje od najemnika stanovanja). Lastnik stanovanja lahko odda stanovanje ali njegov del v najem tako, da sklene najemno pogodbo. Poleg tega lahko tudi najemnik s sklenitvijo podnajemne pogodbe[1] ob soglasju lastnika, za določen čas in skladno z zakonom odda del stanovanja v najem podnajemniku.[2]
Continue reading “KATERE PRAVICE IN OBVEZNOSTI IMAM KOT NAJEMNIK STANOVANJA?”
KRIPTOVALUTE
V nadaljevanju je predstavljen pojem kriptovalut in davčni vidik dohodkov oz. dobička, doseženega z rudarjenjem ali s trgovanjem z virtualnimi valutami. Namen članka je na kratek in razumljiv način predstaviti pojem kripto oz. virtualnih valut in način obdavčitve dohodka, doseženega s trgovanjem in rudarjenjem le teh, da bodo davčni zavezanci, ki poslujejo z virtualnimi valutami, lažje prepoznali, katere vrste dohodkov dosegajo. V tem prispevku se bomo osredotočili na fizične osebe.
Continue reading “KRIPTOVALUTE”