Suspenz pogodbe o zaposlitvi

Posebnost suspenza pogodbe o zaposlitvi je, da med njim mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Kljub temu, da gre v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), dejansko za poseben instrument varstva zaposlitve, pa ima beseda »suspenz«, pogosto negativni prizvok in je pogosto tudi napačno razumljena. V praksi se namreč pojavlja interpretacija, da je suspenz disciplinski ukrep, pri čemer pa je namen tega delovnopravnega instituta popolnoma drugačen. Dodatno zmedo povzroča tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, iz katerega izhaja, da je suspenz začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije – kar ima še posebej negativno konotacijo.

Continue reading “Suspenz pogodbe o zaposlitvi”

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo

V preteklosti smo že pisali o pravici do izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta (https://www.pravozavse.si/materinski-ocetovski-in-starsevski-dopust/). Slednja pa s seboj prinaša tudi pravico do nadomestila plače za obdobje koriščenja dopusta. Enako kot samo pravico do dopusta, ureja tudi vprašanje pripadajočih nadomestil Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1 – http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688).

Continue reading “Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo”

Ali so garažne prodaje v Sloveniji dovoljene?

Med spomladanskim čiščenjem nemalokrat naletimo na stvari, ki so nam iz takšnega ali drugačnega razloga odveč. Običajna rešitev za to težavo je smetišče. Kljub temu, da teh stvari sami ne potrebujemo, pa te praviloma niso čisto brez vrednosti in bi lahko komu še prišle prav, nam pa navrgle kakšen dodaten evro. Iz ameriške kulture so nam vsem poznane garažne prodaje (t.i. garage sale), pri katerih posamezniki, praviloma doma – »v garaži«, organizirajo dogodek, katerega namen je prodaja (od)rabljenih stvari in ki se ga lahko udeleži vsak, ki se zanima za njihov nakup. Če ste se spraševali, kako je z možnostjo izvedbe takšne prodaje pri nas, sledi odgovor v nadaljevanju.

Continue reading “Ali so garažne prodaje v Sloveniji dovoljene?”

Materinski, očetovski in starševski dopust

Ena izmed najbolj poznanih pravic, ki izhaja iz (bodočega) starševstva, je pravica do izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta. V poljudnem jeziku se velikokrat uporablja kar izraz »porodniški dopust«, ki pa glede na trenutno veljavni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1 – http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688) ni ustrezen.

Continue reading “Materinski, očetovski in starševski dopust”

Preklic darilne pogodbe

V življenju želimo ob različnih priložnostih koga obdariti, ali pa smo sami obdarjenci. Priložnosti, ob katerih se srečujemo z darili, so različne. Predmet darila so lahko običajne priložnostne naklonitve. Predvsem tedaj, ko te naklonitve presežejo neko običajno vrednost, pa se v praksi pojavljajo vprašanja, ali je mogoče in pod katerimi pogoji, lahko darovalec podarjeno premoženje zahteva nazaj. Če ponazorimo z znanim pregovorom, se sprašujemo, ali je to, kar je dano, zares za vselej »v zemljo zakopano«.[1]

Continue reading “Preklic darilne pogodbe”

Za en dan sem zamudil/a rok za uveljavljanje pravice do Zoisove štipendije. Kaj pa sedaj?

UPORABA ZAKONA

Zakon o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1) v 6. členu določa, da v primeru, da zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (subsidiarna uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). ZŠtip-1 ne ureja vprašanj glede zamude procesnega roka, zato je potrebno pogledati v ZUP. Po ZUP morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (1. člen ZUP). Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno. Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (3. člen ZUP).

Continue reading “Za en dan sem zamudil/a rok za uveljavljanje pravice do Zoisove štipendije. Kaj pa sedaj?”

Kdo lahko ukrepa v primeru pasjega laježa, ki krati nočni spanec?

Dober spanec je pomemben del življenja slehernika. Slednji ima številne blagodejne učinke na delovanje človeka. Navedeno je upošteval že zakonodajalec, ki je kot pravno dobrino, ki jo je treba varovati na ravni prekrška, opredelil nočni mir, ki traja od 22:00 do 06:00 (8. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru – ZJRM-1). Pri tem je v 8. členu istega zakona določeno, da kdor na nedovoljen način moti nočni mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo.

Continue reading “Kdo lahko ukrepa v primeru pasjega laježa, ki krati nočni spanec?”

Stvarna napaka ali garancija – kakšna je sploh razlika?

Zdi se nam, da se izdelki, ki jih kupimo, vse pogosteje kvarijo oziroma nimajo pričakovanih lastnosti, zaradi česar smo razočarani in nezadovoljni. Prav zato je dobro poznati pravice, ki jih imamo kot potrošniki. Napake na kupljenem blagu lahko uveljavljate iz naslova garancije ali stvarne napake, ki ju ureja Zakon o varstvu potrošnikov[1] (v nadaljevanju ZVPot). V nadaljevanju vas bomo popeljali čez oboje in predstavili razlike med njima.

Continue reading “Stvarna napaka ali garancija – kakšna je sploh razlika?”

Darilna pogodba za kmetijska zemljišča na zavarovanih območjih med ožjimi družinskimi člani

V slovenskem pravnem sistemu je varstvo in upravljanje kmetijskih zemljišč urejeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11, s spremembami, v nadaljevanju: »ZKZ«), pri čemer določbe ZKZ, ki se nanašajo na razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike, zasledujejo cilje (i) ohranjanja in izboljševanja pridelovalnega potenciala ter povečanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, (ii) trajnostnega ravnanja z rodovitno zemljo in (iii) ohranjanja krajine ter razvoj podeželja. V tem prispevku bomo pretežno pozornost namenili prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, ki so urejeni v III. poglavju ZKZ, s poudarkom na prometu z nepremičninami na zavarovanih območjih, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč nameravajo odsvojiti ožjim družinskim članom z darilno pogodbo.

Continue reading “Darilna pogodba za kmetijska zemljišča na zavarovanih območjih med ožjimi družinskimi člani”

Odgovornost lastnika stanovanja za stroške stanovanja

Lastnik stanovanja lahko svoje stanovanje odda v najem in z najemno pogodbo prenese izvrševanje pravic, ki jih ima kot lastnik, na najemnika. O sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe mora lastnik takoj obvestiti upravnika in mu sporočiti ime najemnika in število oseb, ki bodo na podlagi najemne pogodbe uporabljale stanovanje. Najemnik ima glede uporabe stanovanja in skupnih delov v večstanovanjski stavbi enake pravice in dolžnosti kot lastnik stanovanja.

Continue reading “Odgovornost lastnika stanovanja za stroške stanovanja”