LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB – SOLASTNINA

V enem izmed prejšnjih prispevkov smo že pisali, kako morajo solastniki postopati v primeru delitve solastnine.[1] V tokratnem pa vam bomo skušali predstaviti, kako je solastnina definirana in urejena v slovenskem pravnem sistemu ter kakšne pravice in obveznosti ustvarja za lastnike v solastninskem razmerju.

Uvodoma si najprej poglejmo, kje je pri nas solastnina sploh urejena? Solastnina je skupaj s skupno lastnino urejena v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju: SPZ),[2] natančneje v tretjem oddelku, naslovljenem kot »Lastninska pravica več oseb«.

Continue reading “LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB – SOLASTNINA”

Sodišče nam je izreklo pogojno obsodbo – kaj to pomeni?

V kazenskem postopku lahko sodišče izda oprostilno,[1] zavrnilno[2] ali obsodilno[3] sodbo. Z obsodilno sodbo  spozna obtoženca za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja.[4] V sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, sodišče (med drugim) izreče tudi, na kakšno kazen se obtoženec obsodi ali se mu po določbah kazenskega zakona odpusti kazen; lahko pa izreče odločbo o pogojni obsodbi.[5] Ob določenih pogojih (ki so opredeljeni v Kazenskem zakoniku, v nadaljevanju KZ-1), sme torej sodišče storilcu kaznivega dejanja izreči pogojno obsodbo namesto kazni. [6] KZ-1 med opozorilnimi sankcijami ureja tudi pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom.[7]

V tem prispevku bo podrobneje opisana pogojna obsodba. Statistični podatki namreč kažejo, da je najpogostejša kazenska sankcija pri nas ravno pogojna obsodba.[8]

Continue reading “Sodišče nam je izreklo pogojno obsodbo – kaj to pomeni?”

Razdedinjenje in dedna nevrednost

Osrednji predpis na področju dedovanja v slovenskem pravnem redu je Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD),[1] ki omogoča dedovanje na podlagi zakona ali oporoke (7. člen ZD). Tako o oporočnem[2] kot o zakonitem[3] dedovanju smo v Društvu Pravo za vse že pisali, zato se bomo v tem članku podrobneje posvetili institutoma, ki dedičem preprečujeta dedovanje.

Govorili bomo o dedni nevrednosti in razdedinjenju. Uvodoma lahko izpostavimo, da pride institut razdedinjenja v poštev samo pri oporočnem dedovanju, medtem ko je dedna nevrednost lahko uveljavljena tako pri dedovanju na podlagi zakona kot tudi na podlagi oporoke (16. in 42. člen ZD).

Continue reading “Razdedinjenje in dedna nevrednost”

Nekateri vidiki varstva potrošnikov

Obdobje COVID pandemije je močno vplivalo na gotovo vsak del našega življenja, pa tudi na potrošniške navade, ki so se v zadnjem času zelo spremenile. V zadnjem času se je nakupovanje blaga in storitev po internetu krepko povečalo, saj predstavlja bolj kot ne, varno alternativo navadnemu nakupovanju.

Internetno prodajo ter prodajo zunaj poslovnih prostorov na evropski ravni ureja Direktiva o pravicah potrošnikov, ki je popolnoma prenesena v Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).

Continue reading “Nekateri vidiki varstva potrošnikov”

Zasebnost delavca v delovnih razmerjih

Varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov je temeljna pravica. Že Listina Evropske unije o temeljnih pravicah[1] v členu 8(1) in Pogodba o delovanju Evropske unije[2] v členu 16(1) določata, da ima vsakdo pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanj nanašajo. Osebni podatki so del posameznikove zasebnosti in kot take jih varujejo uredbe, zakoni in druga pravila, predvsem pa Splošna uredba o varstvu podatkov[3] (ang. »GDPR«) ter Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1).[4]

V preambuli Splošne uredbe o varstvu podatkov je zapisano, da bi morala biti obdelava osebnih podatkov oblikovana tako, da služi ljudem. Zavedati se pa je potrebno, da pravica do varstva osebnih podatkov ni absolutna pravica, ampak jo je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi, in jo uravnotežiti z drugimi temeljnimi pravicami.[5]

Continue reading “Zasebnost delavca v delovnih razmerjih”

Poskusno delo

NAMEN POSKUSNEGA DELA

125. člen ZDR-1 določa, da se lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Pri tem je namen poskusnega dela ta, da delodajalec preizkusi ali je delavec usposobljen in ali ima zadostna znanja za opravljanje delovnih nalog, ki so določene s pogodbo o zaposlitvi. Namen poskusnega dela je tako preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ustreza pričakovanjem delodajalca ali je njegovo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih zasleduje delodajalec. [1] Tako lahko v času poskusnega dela po eni strani delodajalec ugotovi, če je delavec sposoben za delo, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po drugi strani pa lahko tudi delavec ugotovi, če mu v pogodbi o zaposlitvi dogovorjeno delo ustreza. Poskusno delo torej ni obvezno, če pa se delavec in delodajalec tako dogovorita, mora biti to urejeno s pogodbo o zaposlitvi. Brez pogodbe o zaposlitvi gre pri takšnem razmerju za zaposlovanje na črno. Poskusno delo ni namenjeno sankcioniranju delavčevih kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč je namenjeno preizkusu delavčevih delovnih sposobnosti, pa tudi osebnostnih lastnosti v širšem smislu, ki so potrebne za uspešno opravljanje dela pri delodajalcu.[2]

Continue reading “Poskusno delo”

Suspenz pogodbe o zaposlitvi

Posebnost suspenza pogodbe o zaposlitvi je, da med njim mirujejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so neposredno vezane na opravljanje dela. Kljub temu, da gre v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), dejansko za poseben instrument varstva zaposlitve, pa ima beseda »suspenz«, pogosto negativni prizvok in je pogosto tudi napačno razumljena. V praksi se namreč pojavlja interpretacija, da je suspenz disciplinski ukrep, pri čemer pa je namen tega delovnopravnega instituta popolnoma drugačen. Dodatno zmedo povzroča tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, iz katerega izhaja, da je suspenz začasna odstavitev, odstranitev koga z delovnega mesta, funkcije – kar ima še posebej negativno konotacijo.

Continue reading “Suspenz pogodbe o zaposlitvi”

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo

V preteklosti smo že pisali o pravici do izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta (https://www.pravozavse.si/materinski-ocetovski-in-starsevski-dopust/). Slednja pa s seboj prinaša tudi pravico do nadomestila plače za obdobje koriščenja dopusta. Enako kot samo pravico do dopusta, ureja tudi vprašanje pripadajočih nadomestil Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1 – http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688).

Continue reading “Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo”

Ali so garažne prodaje v Sloveniji dovoljene?

Med spomladanskim čiščenjem nemalokrat naletimo na stvari, ki so nam iz takšnega ali drugačnega razloga odveč. Običajna rešitev za to težavo je smetišče. Kljub temu, da teh stvari sami ne potrebujemo, pa te praviloma niso čisto brez vrednosti in bi lahko komu še prišle prav, nam pa navrgle kakšen dodaten evro. Iz ameriške kulture so nam vsem poznane garažne prodaje (t.i. garage sale), pri katerih posamezniki, praviloma doma – »v garaži«, organizirajo dogodek, katerega namen je prodaja (od)rabljenih stvari in ki se ga lahko udeleži vsak, ki se zanima za njihov nakup. Če ste se spraševali, kako je z možnostjo izvedbe takšne prodaje pri nas, sledi odgovor v nadaljevanju.

Continue reading “Ali so garažne prodaje v Sloveniji dovoljene?”

Materinski, očetovski in starševski dopust

Ena izmed najbolj poznanih pravic, ki izhaja iz (bodočega) starševstva, je pravica do izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta. V poljudnem jeziku se velikokrat uporablja kar izraz »porodniški dopust«, ki pa glede na trenutno veljavni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1 – http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688) ni ustrezen.

Continue reading “Materinski, očetovski in starševski dopust”