Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti

Vprašanja o denarnem nadomestilu pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) v skladu z Zakonom o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD-D) so pogosta. Osebe, ki se znajdejo v takšni izjemno neprijetni situaciji, velikokrat ne poznajo podrobno svojih pravic, prav tako pa tudi ne obveznosti. Pojavljajo se jim raznorazna vprašanja, kot denimo, kdo lahko zaprosi za denarno nadomestilo za primer brezposelnosti; v kolikšnem času je potrebno oddati vlogo; ali lahko poleg denarnega nadomestila oseba prejema denarna sredstva na drugi podlagi; in mnoga druga.

Prav tako si podobna vprašanja postavljajo nekateri zaposleni, da bi se lahko lažje odločili o svoji prihodnosti. Da bodo koraki brezposelnih in odločitve zaposlenih pravilne ter primerno pretehtane, bomo v nadaljevanju v luči najnovejše novele ZUTD-D, na kratko odgovorili na nekaj temeljnih vprašanj.

KDO LAHKO ZAPROSI ZA DENARNO NADOMESTILO?

Prvi pogoj je, da je bila oseba določeno obdobje zavarovana za primer brezposelnosti. Tako je oseba lahko zavarovana preko obveznega zavarovanja ali preko prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje. Obvezno zavarovane so osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji, pa tudi številne druge skupine oseb. Zavarovanje za primer brezposelnosti traja ves čas obstoja pravnega razmerja, ki je možna podlaga za obvezno zavarovanje.

Po drugi strani se lahko oseba v zavarovanje prijavi tudi prostovoljno. V tem primeru sklene pogodbo o prostovoljnem zavarovanju, prek katere se prijavi v zavarovanje po določilih, ki sicer veljajo za obvezna zavarovanja.

Kljub temu, da je imela oseba določeno obdobje sklenjeno zavarovanje, ki pa ji je prenehalo, lahko denarno nadomestilo (sicer z nekaj izjemami) pridobi le, če ji je pogodba o zaposlitvi prenehala iz poslovnih razlogov, ne pa tudi, če je prenehala iz krivdnih razlogov ali v skladu z njeno voljo. To pomeni, da je do denarnega nadomestila upravičena le oseba, ki ji delodajalec izroči redno odpoved pogodbe zaradi poslovnih razlogov, ali oseba, ki delodajalcu sama izroči izredno odpoved pogodbe. Če je odpuščena zaradi lastne krivde, iz razloga nesposobnosti, če je delodajalec podal izredno odpoved, če sama poda redno odpoved pogodbe ali če z delodajalcem sklene sporazum, ji denarno nadomestilo ne pripada. Osebe, ki so bile zavarovane za brezposelnost na drugih podlagah kot iz delovnega razmerja, lahko pridobijo pravico do nadomestila le v primerih, kadar so za odjavo iz vseh socialnih zavarovanj podani objektivni razlogi. Takšni razlogi so lahko npr. dalj časa trajajoča bolezen, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na premoženju zavarovanca, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje. V primeru pogodbe za določen čas je oseba po poteku pogodbe prav tako upravičena do denarnega nadomestila.

Pri tem je potrebno poudariti, da pred novelo zavarovanec ni bil upravičen do denarnega nadomestila, če je prejel odpoved, ki je bila nezakonita, pa za zavarovanje svojih pravic ni izkoristil sodnega varstva ali pa zahteval reševanje spora z arbitražo. Zaradi takšnega razloga sicer Zavodi v praksi vlog niso zavračali, saj niso bili pristojni za presojo zakonitosti same odpovedi. Novela je tako ta pretirano strog razlog za odklonitev pravice odstranila. Je pa po drugi strani obdržala določbo, da se odkloni pravica do denarnega nadomestila, kadar pride do delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo (npr. starejši delavci), delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva.

Oseba mora biti  prijavljena v zavarovanje najmanj devet mesecev v zadnjih dveh letih, da lahko pridobi denarno nadomestilo.

KAKŠNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI IMA ZAVAROVANEC S SKLENITVIJO IN KASNEJE PRENEHANJEM ZAVAROVANJA?

Tako iz obveznega kot tudi prostovoljnega zavarovanja za brezposelnost zavarovanec pridobi naslednje pravice:

• pravico do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti, ki je odvisno od trajanja zavarovanja in višine vplačanih prispevkov,
• pravico do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja, saj je oseba v času prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost med skupinami oseb, ki so obvezno zavarovane za brezposelnost;
• pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primeru, da brezposelni osebi do izpolnitve minimalnih pogojev za pridobitev starostne pokojnine manjka eno leto zavarovalne dobe.

Oseba, ki denarno nadomestilo prejema, mora biti brezposelna oseba, kot jo opredeljuje ZUTD-D, kar nadalje pomeni, da mora biti aktivni iskalec zaposlitve (oseba, ki aktivno išče zaposlitev), je zmožen za delo, je prijavljen pri Zavodu in je pripravljen sprejeti ustrezno ali primerno zaposlitev, ki mu jo ponudi Zavod ali drugi izvajalec, ki posreduje zaposlitve. Oseba ne sme biti v delovnem razmerju, samozaposlena, družbenik in hkrati poslovodna oseba v osebni in kapitalski družbi ter ustanovitelj in hkrati poslovodna oseba v zavodu, kmet, upokojenec ali imeti status dijaka, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih. Slednje velja za osebe do 26. leta.

ZA KOLIKO ČASA LAHKO OSEBA PRIDOBI NADOMESTILO IN V KAKŠNI VIŠINI?

Časovna razsežnost denarnega nadomestila pri Zavodu je odvisna od trajanja zavarovanja, torej od tega, kako dolgo je oseba bila prijavljena v obvezno ali prostovoljno zavarovanje za brezposelnost. Za pridobitev pravice do denarnega nadomestila, kot že omenjeno, mora biti oseba zavarovana vsaj devet mesecev v zadnjih dveh letih (z eno izjemo). Če je bila zavarovana v razponu med devetimi meseci pa do pet let, oseba pridobi pravico do denarnega nadomestila za tri mesece. V primeru zavarovanja za dobo od pet do petnajst let, pridobi oseba pravico do denarnega nadomestila za šest mesecev. Če je oseba zavarovana v razponu od petnajst do petindvajset let pridobi denarno nadomestilo za devet mesecev, in če je zavarovana nad petindvajset let, je upravičena do nadomestila v trajanju dvanajst mesecev.

Kadar je oseba starejša od 50 let in izpolnjuje pogoj zavarovalne dobe v trajanju več kot 25 let pridobi denarno nadomestilo za devetnajst mesecev. Oseba, ki pa je starejša od 55 in zavarovana več kot 25 let, pa pridobi denarno nadomestilo v trajanju 25 mesecev.

Izjema od minimalne zavarovalne dobe devetih mesecev za pridobitev denarnega nadomestila je dopuščena pri osebah, ki so mlajše od 30 let. Te osebe pridobijo denarno nadomestilo v trajanju dveh mesecev, če so bile v zadnjih dveh letih zavarovane najmanj šest mesecev.

Za odmero denarnega nadomestila se uporabi povprečna mesečna plača zavarovanca (osnova za odmero), ki jo je prejemal v obdobju zadnjih osmih mesecev pred nastankom brezposelnosti, v primeru osebe, mlajše od 30 let, pa obdobje zadnjih pet mesecev. Prve tri mesece se izplačuje denarno nadomestilo v višini 80 %, nadaljnjih devet mesecev v višini 60 %, pozneje pa v višini 50 % od osnove. Znesek denarnega nadomestila je omejen z najnižjim in najvišjim zneskom. Najnižji znesek znaša 350 EUR, najvišji pa 892,50 EUR.

Na višino denarnega nadomestila lahko vpliva tudi rok za vložitev vloge za uveljavljanje pravice, o čemer lahko preberete v nadaljevanju.

V KOLIKEM ČASU JE POTREBNO VLOŽITI VLOGO ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DENARNEGA NADOMESTILA?

Vlogo za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila je potrebno vložiti v 30 dneh od izteka delovnega razmerja. Rok tako začne teči po izteku pogodbe oziroma s presečnim datumom. Izjema od načelnega roka 30 dni je v primeru, kadar pride do odpovedi iz poslovnega razloga z odpovednim rokom. V takšnem primeru se vloga (vpis v evidenco iskalcev zaposlitve) vloži že v času teka odpovednega roka – natančneje v treh delovnih dneh po vročitvi odpovedi osebno ali po elektronski poti. Če oseba namreč ne vloži vloge v omenjenem roku, vpliva to na višino priznanega denarnega nadomestila. Takšno ureditev je prinesla zadnja novela ZUTD-D, ki določa, da v primeru, kadar se oseba, ki je opredeljena kot drugi iskalec zaposlitve, ne prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve, se denarno nadomestilo zmanjša. V takšnem primeru se prve tri mesece izplačuje nadomestilo le v višini 60 % osnove, vendar ne manj kot 350 EUR. Za drugega iskalca zaposlitve se šteje oseba, kateri teče odpovedni rok po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, delodajalec pa osebi ni ponudil sklenitve primerne nove pogodbe o zaposlitvi. O omenjenih učinkih in vložitvi vloge mora delavca delodajalec obvestiti v pravnem pouku, ki je del odpovedi pogodbe. Če pravnega pouka ni, se znižanje denarnega nadomestila, kljub poteku roka, ne izvede.

Če oseba rok 30 dni, ki smo ga omenjali na začetku, zamudi, se ji skupna dolžina prejemanja nadomestila skrajša za zamujene koledarske dni. Rok ne teče le v taksativno naštetih primerih, in sicer v primeru bolezni, upravičenosti do starševskega dodatka, med vojaško dolžnostjo, v primeru opravljanja nalog ali usposabljanja za zaščito in reševanje in v primeru prestajanja pripora oziroma zaporne kazni ali vzgojnega ali varstvenega ukrepa do 6 mesecev. Tudi v naštetih primerih pa velja 30 dnevni rok za vložitev zahtevka za priznanje nadomestila za brezposelnost, ki začne teči po prenehanju navedenih razlogov.

ALI LAHKO PREJEMNIK DENARNEGA NADOMESTILA PREJEMA DENARNA SREDSTVA IZ DRUGEGA NASLOVA?

Prejemnik denarnega nadomestila lahko prejema denarna sredstva oziroma dohodek iz dela, a pravico do nadomestila v polnem obsegu obdrži le, če sredstva na mesečni ravni ne presegajo neto zneska 200 EUR. Kadar sredstva presegajo mejo 200 EUR, se nadomestilo zmanjša za 50 % dohodka iz dela, ki presega znesek 200 EUR. Denarno nadomestilo pa se zavarovancu poveča, če preživlja mladoletne otroke, in sicer za 10 % polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi zavarovancu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela. Povečanje je mogoče le do največ polnega zneska denarnega nadomestila.

Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek, ki ga oseba pridobi na podlagi pogodbenega razmerja, v skladu s katerim je zavezana opraviti fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Pri tem je za vse dohodke, ne glede na višino, treba sproti obveščati Zavod, kar pomeni v roku 3 dni po nastanku podlage za izplačilo dohodka iz dela na katerikoli podlagi. Kadar razmerje obstaja že v času vložitve vloge, je treba Zavod obvestiti o dohodkih že pri prijavi. Opustitev obveščanja, ne glede na višino dohodka, pomeni prenehanje denarnega nadomestila in vrnitev neupravičeno prejetih zneskov.

DRUGO

Za konec velja omeniti še dve novosti, ki ju je prinesla novela ZUTD-D. Uvedla se je spodbuda za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih upravičencev do denarnega nadomestila. Tako je osebam iz te skupine upravičencev omogočeno, da so kljub pridobitvi nove zaposlitve za polni delovni čas, upravičeni do nadaljnjega izplačevanja 20 % zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila (kljub temu, da se jim izteče pravica do denarnega nadomestila). Torej te osebe, kljub zaposlitvi, še vedno pridobivajo 20 % spodbude za zaposlovanje, in sicer za obdobje v katerem bi bile upravičene do denarnega nadomestila oz. do največ 12 mesecev po zaposlitvi.

Druga novost se nanaša na osebe s statusom družbenikov. Možnost pridobitve statusa brezposelne osebe se tako odreče vsem družbenikom osebnih in kapitalskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe. Do novele so namreč takšne osebe lahko pridobile lastnost brezposelne osebe, saj je veljalo, da se je status brezposelne osebe odrekel le tistim v osebnih in kapitalskih družbah, ki so bili hkrati poslovodne osebe, sedaj pa je novela zajela vse družbenike osebnih in kapitalskih družb, ki so hkrati poslovodne osebe.

 

Vsa morebitna dodatna vprašanja lahko naslovite na naš spletni portal Pravo za vse, preko obrazca – Zastavi vprašanje. Z vprašanji pa se lahko obrnete tudi na Zavod za zaposlovanje oziroma njegove območne enote.

Predmetni članek je bil objavljen že na spletni strani delo.si, kjer trenutno ni več dostopen, hkrati pa je bil članek objavljen v času ko še ni veljala najnovejša novela Zakona o urejanju trga dela. Članek je sedaj usklajen s trenutno veljavnimi zakoni in je nekoliko preoblikovan.

Pia Verdnik, dipl. prav. (UN)