DOLGOTRAJNA OSKRBA – KAJ NAS ČAKA V LETU 2024 IN KASNEJE

Z 13. novembrom 2023 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) začel pošiljati obvestila o novem zavarovanju – zavarovanju za dolgotrajno oskrbo. Gre za novo zavarovanje, ki je obvezno za vse tiste, ki so že vključeni v druga obvezna socialna zavarovanja. [1] Cilj zavarovanja je izboljšati trenutno stanje na področju socialnega varstva za starejše.

Marsikoga izmed nas skrbi, da bomo v starosti ostali brez pomoči ali brez denarnih sredstev za našo oskrbo. Res je, da so določene storitve že zdaj krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (na primer zdravstvena nega v institucionalnem varstvu, patronažno varstvo in paliativna oskrba), ne pa vse. Zlasti pa so težko dosegljive tiste storitve, ki so za posameznika najdražje – to pa so nastanitev in oskrbni dan v domovih za starejše in storitve pomoči družini na domu.[2] To naj bi se z letom 2024 začelo spreminjati.

Državni zbor je 21. junija sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi (v nadaljevanju: ZDOsk-1). Ta je začel veljati 3. avgusta 2023, uporabljal pa se bo s 1. januarjem 2024 (nekatere določbe, o katerih bo v nadaljevanju opozorjeno, pa še kasneje). Gre za spremembo že prej veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi, s katero želi država vse storitve, ki so povezane z oskrbo starejših,  urediti v enoten in celovit sistem.

Pred sprejemom zakona o dolgotrajni oskrbi področje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ni bilo sistemsko urejeno, temveč so to področje urejali številni zakoni, oskrba starejših pa se je  izvajala preko različnih sistemov socialne varnosti (zaščite), kar je posameznikom povzročalo številne preglavice.[3]

Katere pravice prinaša ZDOsk-1?

Glavna novost ZDOsk-1 je uveljavitev »dolgotrajne oskrbe« kot celostne pravice do posameznih storitev. ZDOsk-1 nam bo omogočil, da bo posameznik, ko bo začel potrebovati pomoč pri opravi vsakodnevnih opravil, lahko uveljavljal eno storitev izmed naslednjih petih skupin:[4]

1. celodnevno oskrbo v instituciji (domovi za starejše)ꓼ
2. dnevno oskrbo pri izvajalcu za dolgotrajno oskrbo v določenem obsegu ur (posamezniku se podpora in pomoč nudi nekaj ur dnevno. Pri tem se posameznik dnevno vrača domov)ꓼ
3. oskrbo na domu (pomoč pri vsakodnevnem življenju, na primer oblačenju, kuhanju in lažjo pomoč pri zdravstveni oskrbi)ꓼ
4. oskrbovalec družinskega članaꓼ in
5. denarni prejemek.

Katero izmed storitev bo upravičenec dobil, bo odvisno od njegove izbire in od ocene upravičenosti, ki jo bo podal pristojni organ. Če pa mu storitev ne bo omogočena (če bodo na primer zasedena že vsa mesta v domu za starejše), mu bo izplačan denarni prejemek.

Pri tem moramo vedeti, da upravičenec ne more hkrati dobivati denarnega prejemka in prejemati še kakšno izmed nedenarnih storitev. Prav tako bo moral upravičenec sam plačati stroške nastanitve in prehrane, če se bo odločil, da bo koristil celodnevno oskrbo v instituciji.[5]

Višina denarnega prejemka bo odvisna od kategorije, v katero bo posameznik uvrščen (uvrščen pa bo glede na oceno upravičenosti). Najmanj enkrat letno se bo višina uskladila z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. ZDOsk-1 zaenkrat predvideva naslednje zneske:[6]

KATEGORIJA	VIŠINA DENARNEGA PREJEMKA
1. kategorija	89 EUR
2. kategorija	179 EUR
3. kategorija	268 EUR
4. kategorija	357 EUR
5. kategorija	491 EUR

 

ZDOsk-1 na novo ureja tudi položaj družinskih pomočnikov. Upravičenec, ki bo uvrščen v 4. ali 5. kategorijo dolgotrajne oskrbe, se bo lahko odločil in izbral oskrbovalca družinskega člana. Gre za način opravljanja dolgotrajne oskrbe na domu, za oskrbovalca pa je lahko izbran le družinski član oziroma svojec upravičenca, ki dejansko živi na istem naslovu kot upravičenec. Oskrbovalec bo prejel delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače. Oskrbovalec bo imel pravico do vključitve v obvezna socialna zavarovanja, pravico načrtovane odsotnosti (21 dni dopusta) in do usposabljanja in strokovnega svetovanja.

Posameznik, ki bo uveljavljal oskrbo na domu, bo upravičen tudi do storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Gre za storitve, ki jih izvajajo socialni delavci, delovni terapevti, fizioterapevti, socialni gerontologi, in so namenjene preprečevanju poslabšanja stanja upravičenca, na primer s psihosocialno podporo in podporo osebam z demenco.

Vsak posameznik pa bo upravičen tudi do storitev e-oskrbe.[7] Gre za so storitve na daljavo, ki zagotavljajo samostojnost in varnost uporabnika v domačem okolju (v obliki pametne tehnologije). Pravica do storitev e-oskrbe se sofinancira v višini 25 EUR mesečno na posameznega uporabnika. Posamezniku pripada tudi sofinanciranje enkratnega stroška v višini 50 EUR za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe tam, kjer uporabnik prebiva. Vendarle pa je potrebno opozoriti tudi na način uveljavljanja te pravice – upravičenec bo moral s ponudnikom skleniti pogodbo o zagotavljanju e-oskrbe, plačilo za storitve pa bo ponudnik prejel preko ZZZS. Do uveljavitve e-oskrbe pa lahko posamezniki že zdaj uveljavljajo določene storitve pri izbranemu izvajalcu, družbi Telekom Slovenija, d. d. in ZDUS. Več o tem si lahko preberete na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost (klikni tu).

Kdo je zavarovanec po ZDOsk-1?

Status zavarovanca bo pridobila oseba, ki izpolnjuje vse naslednje tri pogoje:[8]

• ima lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo vsaj 24 mesecev v obdobju zadnjih 36 mesecev pred uveljavljanjem pravic do dolgotrajno oskrbo;
• ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji; in
• se na podlagi ocene upravičenosti iz 36. člena tega zakona uvrsti v kategorijo dolgotrajno oskrbo.

Uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe je pogojeno z vključenostjo v zavarovanje. To pomeni, da bo posameznik do pravic upravičen, če bo imel tudi v času prejemanja pravic po ZDOsk-1 stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji.

Kje bomo uveljavljali pravice iz ZDOsk-1?

Pravice iz dolgotrajne oskrbe bo posameznik lahko uveljavljal z vložitvijo vloge na vstopnih točkah za dolgotrajno oskrbo na centrih za socialno delo (v nadaljevanju: CSD).[9]

CSD bo tako pristojen, da preveri osnovno upravičenost do storitev (ali imate status zavarovanca), nato pa bo svetovalec za dolgotrajno oskrbo naredil oceno upravičenosti – ta bo obsegala oceno preostalih sposobnosti za izvajanje osnovnih in podpornih dnevnih opravil zavarovane osebe. Preverilo se torej bo, ali oseba zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti potrebuje pomoč drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno.[10] Na podlagi ocene upravičenosti bo posameznik uvrščen v eno izmed petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Obseg pravic, do katerih bo posameznik upravičen, bo torej odvisna od uvrstitve v posamezno kategorijo.

Izpostavili bi, da bo strokovnjak za dolgotrajno oskrbo oceno upravičenosti napravil v kraju, v katerem oseba biva (torej bo načeloma prišel k posamezniku na dom).[11] Stanje upravičencev se bo vsakih 5 let preverjalo – vstopna točka bo namreč po uradni dolžnosti vsakih pet let od izdaje odločbe izvedla ponovno oceno upravičenosti.

Vstopne točke bodo začele delovati šele s 1. januarjem 2025. Do takrat (torej od 1. januarja 2024 do polne uveljavitve vstopnih točk) pa bodo naloge vstopne točke za oskrbovalca družinskega člana izvajali strokovni delavci CSD.

O pravicah do dolgotrajne oskrbe bo pristojni CSD na vstopni točki izdal odločbo. Zoper odločbo bo dovoljena pritožba – vložiti jo bo potrebno na Ministrstvo za solidarno prihodnost (in ne na ZZZS, kot je bilo v skladu s prej veljavno zakonodajo).

Za dejansko koriščenje pravic pa bo potreben tudi osebni načrt. Gre za pogodbo med upravičencem in izvajalcem dolgotrajne oskrbe o zagotavljanju storitev dolgotrajne oskrbe. V osebnem načrtu se bo konkretno določilo, katero od oblik pravic do dolgotrajne oskrbe bo upravičenec koristil in na kakšen način.[12]

Če se bo posameznik odločil, da si želi v dom za starejše, bo moral najprej na pristojni CSD vložiti vlogo. CSD bo najprej preveril, ali je upravičenec po ZDOsk-1 (ali je vključen v zavarovanje določen čas in ali ima začasno ali stalno prebivališče v Sloveniji). Če bo CSD ugotovil, da posameznik izpolnjuje pogoje, bo svetovalec za dolgotrajno oskrbo prišel na dom posameznika in tam pripravil oceno upravičenosti. O upravičenosti in uvrstitvi v kategorijo za dolgotrajno oskrbo pa bo nato CSD izdal odločbo. Posameznik z odločbo samo še ne bo pridobil mesta v doma za starejše, ampak bo to potrebno urediti še z osebnim načrtom – ta namreč šele predstavlja dogovor med posameznikom in domom za starejše.

Opozoriti je treba, da do pravic po ZDOsk-1 ne bodo upravičeni tisti, ki bodo prejemali t.i. »primerljive storitve«. Kot primerljive storitve ZDOsk-1 šteje dodatek za pomoč in postrežbo, institucionalno varstvo v domovih za starejše ali pa pravica do osebne asistence.

Če bo posameznik že prejemal pomoč za postrežbo, zaradi povečane oslabelosti pa si bo želel v dom za starejše, bo moral najprej na CSD vložiti vlogo. V času vložitve vloge bo posameznik še vedno lahko prejemal pomoč za postrežbo. CSD bo v odločbi ugotovil, da posameznik prejema primerljive storitve in hkrati navedel, da je pogoj za uveljavljanje pravice do dolgotrajne oskrbe prenehanje pomoči za postrežbo. Posameznik bo tako moral Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje javiti, da želi zaradi uveljavitve pravice do dolgotrajne oskrbe prenehati s prejemanjem pomoči za postrežbo. Šele nato bo posameznik lahko sklenil osebni načrt z domom za starejše.[13]

Kdaj bomo pravice iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo lahko pričeli uveljavljati?

1. januar 2024 – v veljavo stopi pravica do oskrbovalca družinskega člana;
2. julij 2025 – v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrba;
3. december 2025 – v veljavo stopi pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in denarnega prejemka.

Več o uveljavljanju pravic lahko preverite tudi na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost (klikni tu).

Kdo bo financiral storitve iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo?

Pravice do dolgotrajne oskrbe iz ZDOsk-1 se bodo financirale iz naslednjih treh virov:[14]

1. prispevkov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo (prispevke v višini 1 odstotka bruto plače bosta morala plačevati delavec in delodajalec. Tisti, ki pa so hkrati delavci in delodajalci, zlasti samostojni podjetniki in kmetje, pa bodo morali zase plačevati oba prispevka – torej v višini 2 odstotkov bruto plače. Upokojenci bodo prispevke plačevali od zneska neto pokojnine);
2. sredstev državnega proračuna in
3. lastno udeležbo uporabnika v višini 10 odstotkov vrednosti nedenarne storitve[15].

Prispevek za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo se bo plačeval od osnove, od katere se plačuje zdravstveni prispevek za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela. [16] Začeli ga bomo plačevati 1. julija 2025, zato plačila prispevkov v letu 2023 in letu 2024 ne bo.

Kaj pomeni odločba, ki jo bomo prejeli po pošti?

Kot je sporočilo Ministrstvo za solidarno prihodnost, bo odločba dejansko pomenila zgolj obvestilo, da smo vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe in da nas bodo s tem seznanili s pogoji za dostop do storitev.[17]

ZZZS je namreč (ponovno) preveril izpolnjevanje pogojev za prijavo v obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo na dan 3. 8. 2023 in bo o tem po uradni dolžnosti izdal zavarovancem, ki so bile na ta dan vključene v zavarovanje. Če ste torej imeli na dan 3. 8. 2023 status zavarovanca po ZDOsk-1, boste odločbo prejeli na naslov svojega prebivališča. Prijave vam v tem primeru ni treba urediti.

Če pa ste po 3. 8. 2023 prekinili zavarovanje (npr. prenehanje delovnega razmerja), boste morali ponovno urediti prijavo v vsa obvezna socialna zavarovanja. V primeru, da ste se na novo zaposlili in ste v delovnem razmerju, bo prijavo moral izvesti delodajalec.

Več informacij o dolgotrajni oskrbi si lahko preberete tudi na spletni strani ZZZS (klikni tu).

Kaj nas torej čaka v prihodnosti?

Ministrstvo mora za dejansko uveljavitev zakona sprejeti še določene pravilnike in druge podzakonske akte, prav tako pa bodo morali na CSD zagotoviti delovanje vstopnih točk. Ali bodo posamezniki dejansko dobili ustrezno obravnavo in pomoč, bo torej odvisno od ravnanj in postopanja ustreznih državnih organov v nadaljnjih mesecih.

 

Urša Brinovec, mag. prav.

[1] 52. člen ZDOsk-1.

[2] Obrazložitev Predloga ZDOsk-1, str. 2. Dostopno na naslovu: https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=15617 [zadnjič dostopano: 30. 12. 2023].

[3] Gre za področno zakonodajo, in sicer (zaradi lažje predstave navajamo zgolj kratice zakonov): ZPIZ-2, ZZVZZ, ZSDP, ZSV, ZVV, ZVojl, ZDVDTP.

[4] Prvi odstavek 10. člena ZDOsk-1.

[5] Tretji in četrti odstavek 10. člena ZDOsk-1.

[6] 17. člen ZDOsk-1.

[7] 33. člen ZDOsk-1.

[8] 11. člen ZDOsk-1.

[9] Prvi odstavek 35. člena ZDOsk-1 v povezavi z 88. členom.

[10] 36. člen ZDOsk-1.

[11] 37. člen ZDOsk-1.

[12] 42. člen ZDOsk-1.

[13] 6. točka drugega odstavka v povezavi s četrtim in petim odstavkom 38. člena ZDOsk-1.

[14] 48. člen ZDOsk-1.

[15] 57. člen ZDOsk-1.

[16] 56. člen ZDOsk-1.

[17] Povzeto po: https://n1info.si/novice/slovenija/dolgotrajna-oskrba-kaksne-novosti-se-obetajo/ [zadnjič dostopano: 30. 12. 2023].