Fintech ponudniki plačilnih storitev in plačilni računi v tujini

Del industrije 4.0 je tudi finančna tehnologija ang. „Fintech“, ki se uporablja za opis novih tehnologij, ki poskušajo izboljšati in avtomatizirati izvajanje ter uporabo finančnih storitev. V bistvu se fintech uporablja za pomoč podjetjem, lastnikom podjetij in potrošnikom, da bolje upravljajo svoje finančno poslovanje, procese in življenje s pomočjo specializirane programske opreme in algoritmov, ki se uporabljajo v računalnikih in vse bolj tudi v pametnih telefonih. Beseda fintech je skovanka iz besed, ki samostojno pomenijo: “finančne tehnologije“. Fintech storitve se pojavljajo ne le na področju finančnih storitev, kot jih ponujajo banke, ampak tudi na področju kriptovalut, zavarovalništva, investicijskih družb ipd. Te tehnologije pa so od uporabnika oddaljene dobesedno le „dotik“ stran in so vse bolj priljubljene.

V medijih je zaslediti, da jih imenujejo kar neobanke (ang. neobanks). To so banke, ki poslujejo izključno digitalno (preko aplikacije in interneta). So netradicionalne, saj nimajo lastnih poslovalnic za uporabnike. Določene storitve dviga in pologa gotovine pa omogočajo preko drugih organizacij in sistemov. Bazirajo predvsem na negotovinskem poslovanju (gotovinsko poslovanje celo omejujejo, npr. omejitev dvigov na bankomatih; zneskovno ali številčno, npr. do 3 dvige na mesec). Ob plačilnih storitvah pa ponujajo še druge storitve, npr. zavarovanja in trgovanja z vrednostnimi papirji, trgovanje s kriptovalutami, vodenje računa v več valutah ipd.

V tem prispevku se bom osredotočil predvsem na elektronski denar in ponudnike plačilnih storitev, ki so zasedli določen prostor izvajanja plačilnih storitev, ki je bil še nedavno rezerviran zgolj za tradicionalne banke.

SPLOŠNO O ELEKTRONSKEM DENARJU IN NJEGOVEM IZDAJANJU

Definicija elektronskega denarja je podana v 11. točki prvega odstavka 4. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZplaSSIED), ki je posledica harmonizacije prava na ravni Evropske unije, zlasti Direktive (EU) 2009/110/ES z dne 16. 9. 2009 in pomeni denarno vrednost shranjeno v elektronski obliki, vključno z magnetno, ki pomeni terjatev do izdajatelja, ki je izdana na podlagi prejema denarnih sredstev za namen izvrševanja plačilnih transakcij.

Na območju Slovenije lahko storitve izdajanja elektronskega denarja opravljajo naslednji subjekti: banke, družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v drugi državi članici EU, ki so dovoljenje pridobile v državi sedeža in opravljajo storitve izdajanja elektronskega denarja v Sloveniji preko podružnice ali neposredno, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, Banka Slovenije, Uprava Republike Slovenije za javna plačila ter drugi državni organi in organi samoupravnih lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji.

PONUDNIKI PLAČILNIH STORITEV IN PLAČILNE STORITVE

V skladu s prostim pretokom kapitala so ponudniki plačilnih storitev, predvsem banke, ki imajo sedež v Sloveniji, dobile konkurenco iz naslova družb, ki imajo izdano dovoljenje za izdajanje elektronskega denarja v katerikoli državi članici EU. Vsi subjekti, ki imajo dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev, namreč lahko opravljajo plačilne storitve v Sloveniji (v nadaljevanju: ponudniki plačilnih storitev), seveda ob pogoju, da so pridobili dovoljenje za opravljanje slednjih v katerikoli državi članici EU.

Plačilne storitve so aktivnosti, ki omogočajo polog gotovine na plačilni račun in vse aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje tega računa; npr. dvig gotovine s plačilnega računa, izvrševanje plačilnih transakcij (z direktnimi obremenitvami, kreditnimi plačili, s plačilnimi karticami ali podobnimi napravami) v breme in v dobro plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev, izdajanje plačilnih instrumentov in/ali pridobivanje plačilnih transakcij, izvrševanje denarnih nakazil, storitve odreditve plačil, storitve zagotavljanja informacij o računih.

STATUS PONUDNIKOV PLAČILNIH STORITEV

Med ponudnike plačilnih storitev, ki so plod fintech družb in so precej razširjene (tudi med uporabniki v Sloveniji), štejemo na primer naslednje platforme: Revolut Ltd., Monese Ltd, bunq B.V. ipd.[1] Za ponudnike plačilnih storitev je značilno zlasti vodenje plačilnega računa za plačnika. Ni pa nujno, saj če ponudnik plačilnih storitev ne vodi plačilnega računa v smislu omogočanja pologa in dviga gotovine na plačilni račun, ki nima personalizirane IBAN[2] številke imetnika tega računa (fizične ali pravne osebe), ima tak ponudnik plačilnih storitev status elektronske denarnice (ang. digital wallet). Med take se uvrščata npr. PayPal S.à r.l et Cie S.C.A. in družba za izdajo elektronskega denarja, ki ima dovoljenje Banke Slovenije, npr. mBills, d.o.o. Razlikovanje pa je pomembno zlasti v luči prijave plačilnih računov v tujini Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). V navedenih dveh primerih ne obstaja obveznost prijave plačilnega računa, saj potrošnik ni imetnik svojega plačilnega računa z IBAN številko, ampak je to ”za njega in pa na njegovo ime” ponudnik plačilnih storitev.

PRIJAVA PLAČILNIH RAČUNOV V TUJINI FINANČNI UPRAVI REPUBLIKE SLOVENIJE

Vsak zavezanec, ki ima odprt plačilni račun v tujini, mora finančni upravi v skladu z Zakonom o finančni upravi (ZFU) prijaviti plačilni račun iz tujine v roku 8 dneh od odprtja.

Plačilni račun iz tujine je s kvalificiranim digitalnim potrdilom oziroma uporabniškim računom možno prijaviti preko portala eDavki.

Prijavi morajo biti priložene listine, na katerih temeljijo podatki, ki jih zavezanec prijavlja (npr. kopija pogodbe o odprtju plačilnega računa, kopija plačilne kartice, posnetek zaslona aplikacije, iz katere so razvidni podatki o nosilcu in IBAN številki ipd.). V kolikor bodo za vpis v davčni register potrebne dodatne informacije (o podatkih, navedenih na obrazcu DR-Račun), bo finančni urad pozval zavezanca, da predloži dodatna dokazila (ne glede na status obrazca DR-Račun – Obdelan (uspešno)). Prijava tujega računa v papirni obliki je možna tudi na pristojnem finančnem uradu.

Globa za fizično osebo, ki ne prijavi ali v roku ne prijavi podatkov oziroma sprememb podatkov, ki so vsebina davčnega registra, znaša od 200,00 do 1.200,00 EUR.

NEDISKRIMINATORNA OBRAVNAVA PLAČILNIH RAČUNOV

Plačilni račun odprt v drugi državi članici EU se ne sme diskriminirat nasproti transakcijskemu računu odprtemu v Sloveniji. Povedano drugače pri izvajanju plačilnih storitev v Sloveniji, se slednje ne sme pogojevati s plačilnim oziroma transakcijskim računom odprtim v Sloveniji. Transakcijski račun je plačilni račun, ki ga lahko odpre le banka s sedežem v Republiki Sloveniji ali podružnica banke države članice EU v Republiki Sloveniji v imenu enega ali več uporabnikov.

Na podlagi načela prostega pretoka kapitala, je bilo vzpostavljeno enotno območje plačil v evrih (kratica: SEPA – Single Euro Payments Area). SEPA sistem zagotavlja izvajanje plačil znotraj držav in med državami članicami evroobmočja. Glavni namen pa je poenotenje pogojev, pravic in obveznosti za izvajanje plačil med državami evroobmočja.

Za države članice EU to pomeni zagotavljanje pogojev za plačilno dostopnost znotraj držav članic EU. Z drugimi besedami – nobena institucija ne sme zavračati ali pogojevati prejema ali izplačila z nacionalnim plačilnim računom; navedeno velja tako za plačila UPN kot za direktne bremenitve. Primeroma, delodajalec (ne glede na sektor: javni ali zasebni) v Sloveniji ne sme zavračati izplačila na plačilni račun platforme, ki ima sedež v drugi državi članici EU in posledično uporablja IBAN druge države članice EU.

Nadzorni organ v Republiki Sloveniji je Banka Slovenije. Slednja lahko na podlagi 319. člena (ZPlaSSIED) izreče globo pravni osebi v znesku od 12.500,00 do 125.000,00 EUR; samostojnemu podjetniku v znesku od 2.000,00 do 20.000,00 EUR, če bi omejevali čezmejne plačilne storitve (UPN in direktne bremenitve) oziroma jih pogojevali z nacionalnimi.

Informativno dodajam, da so na ravni držav članic EU poenotena tudi nadomestila za čezmejna plačila, kar pomeni, da plačilo v drugo državo članico EU ni dražje od nacionalnega nakazila. Od 15. decembra 2019 se navedeno nanaša na vse države članice EU in Evropskega gospodarskega prostora (pred tem datumom to velja zgolj za države članice EU, ki so del evroobmočja).[3]

VRAČILO DOHODNINE IN PLAČILNI RAČUN V TUJINI

Vračilo preveč plačane dohodnine se izvede na zavezančev zadnji odprt plačilni račun pri banki v Sloveniji, ki je tudi naveden na informativnem izračunu dohodnine. V kolikor bi zavezanec želel vračilo na drug račun, bi moral v roku za ugovor zoper omenjen izračun vložiti »Izjavo o določitvi plačilnega računa zavezanca za vračilo preveč plačane dohodnine«, ki se prav tako lahko odda v portalu e-Davki ali osebno v pismeni obliki na pristojnem finančnem uradu. Ugovor je potrebno vložiti v 15 dneh od vročitve informativnega izračuna dohodnine. Informativni izračun dohodnine se vroča z navadno vročitvijo, zato se šteje, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme informativnega izračuna (datum odpreme je naveden na kuverti). Navedeno pa lahko opravite tekom leta oziroma takoj po odprtju in prijavi plačilnega računa v tujini že pred prejemom informativnega izračuna dohodnine.

Žiga Cvetko, mag. prav.

Avtor tega prispevka ni povezan z organizacijami, navedenimi v tem 
prispevku.

^[1]Med fintech družbe spada tudi N26 Bank GmbH, ki pa ima bančno licenco že od leta 2016, zato je treba plačilni račun, odprt pri slednji, prijaviti FURSU.

^[2] Mednarodna številka bančnega računa.

^[3] Uredba (EU) 2019/518 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019.