Izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije in varstvo upnikov

IZBRIS PRAVNE OSEBE IZ SODNEGA REGISTRA BREZ LIKVIDACIJE

Izbris iz sodnega registra brez likvidacije je poseben postopek, ki se uporablja za pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register, in se lahko vodi, če so za to izpolnjeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) določeni pogoji (Odločba USRS U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016). ZFPPIPP v 6. členu določa izbris iz sodnega registra brez likvidacije kot enega izmed postopkov prisilnega prenehanja. Pravna oseba se tako izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, (1) če je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti ali (2) če ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, ali (3) če obstajajo drugi pogoji, ki jih zakon določa kot razlog za izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije (1. odstavek 427. člena ZFPPIPP).

V zvezi z izbrisnimi razlogi, sta v zakonu določeni tudi dve pravni domnevi določeni v 427. členu ZFPPIPP. Prvi izbrisni razlog se domneva, če v dveh zaporednih poslovnih letih ni predložila svojega letnega poročila agenciji zaradi objave po prvem ali drugem odstavku 58. člena ZGD‑1 ali podatkov iz letnega poročila za namene iz prvega odstavka 59. člena ZGD‑1. Drugi izbrisni razlog se domneva, če je kot njen poslovni naslov v sodni register vpisan naslov na katerem ali (1) ne sprejema uradnih poštnih pošiljk ali je na tem naslovu neznana, ali (2) na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki ji ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu, ali (3) ki ne obstaja.

Če registrsko sodišče presodi, da obstaja izbrisni razlog izda sklep o začetku postopka izbrisa, kateri se izroči pravni osebi in predlagatelju, na predlog katerega je sodišče izdalo sklep. Prav tako se začetek postopka vpiše v sodni register (434. člen ZFPPIPP).

VARSTVO UPNIKOV

Varstvo upnikov v postopku izbrisa po ZFPPIPP

Na podlagi 435. člena ZFPPIPP lahko upnik vloži ugovor. To lahko stori, (1) če izbrisni razlog ne obstaja ali (2) če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali (3) v primeru, da je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo. Upnik mora ugovor vložiti v dveh mesecih od objave sklepa o začetku postopka izbrisa (436. člen ZFPPIPP). Če je ugovor utemeljen, registrsko sodišče izda sklep, s katerim ustavi postopek izbrisa (438. člen ZFPPIPP).

Če je bil postopek izbrisa začet na podlagi domneve drugega izbrisnega razloga in je pravna oseba vložila ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa, s katerim uveljavlja, da izbrisni razlog ne obstaja, je ugovor dovoljen samo, če pravna oseba (1) bodisi verjetno izkaže, da posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register in da je na tem naslovu upravičena poslovati bodisi kot lastnik nepremičnine na tem naslovu bodisi na podlagi najemne pogodbe ali drugega pravnega posla, s katerim ji je lastnik nepremičnine dovolil uporabo nepremičnine na tem naslovu ali (2) bodisi hkrati z ugovorom vloži predlog za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register in poleg listin, ki so podlaga za vpis spremembe poslovnega naslova v sodni register, priloži tudi dokaz, da je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu ali da ji je lastnik objekta na novem poslovnem naslovu dovolil poslovanje ali sprejemanje uradnih poštnih pošiljk na tem naslovu.

Neenakopravno obravnavanje upnikov po ZFPPIPP in odločba ustavnega sodišča

Ustavno sodišče z odločbo U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016 je pri presoji primerjalo ugovorna postopka in položaje upnikov v primeru dveh zakonsko določenih izbrisnih razlogov, (1) da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti in (2) da pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Če se izbrisni postopek vodi zaradi prvega izbrisnega razloga po stališču sodne prakse[1] in pravne teorije[2] zadošča, da upnik ugovarja, da eden izmed pogojev, ki jih določa ZFPPIPP za ta izbrisni razlog, ni podan. V primeru, da se postopek vodi zaradi drugega izbrisnega razloga po stališču sodne prakse ugovor neporavnanih obveznosti ali ugovor obstoja premoženja ne zadostuje, temveč mora upnik izkazati, da pravna oseba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register. Ustavno sodišče je presodilo, da so upniki v primeru izbrisnega razloga neposlovanja pravne osebe na naslovu, ki je vpisan v sodni register, neenako obravnavani v primeru, ko vložijo v izbrisnem postopku ugovor, čeprav gre za položaje, ki so si v bistvenem podobni. V obeh primerih si namreč upniki prizadevajo preprečiti izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, saj obstajajo okoliščine, ki zahtevajo likvidacijo pravne osebe. Prav tako je Ustavno sodišče ugotovilo, da zakonodajalec ni upravičil drugačen, težji (procesni) in zato neenak položaj upnikov, ki želijo preprečiti izbrisni postopek in vložijo ugovor, kadar se ta postopek vodi na podlagi prvega izbrisnega razloga, v primerjavi z upniki, ki vložijo ugovor v izbrisnem postopku po drugem izbrisnem razlogu. Ustavno sodišče je tako soglasno sprejelo, da je ugovor (do odprave neskladja in zaradi spoštovanja ustavne pravice do enakosti pred zakonom), da izbrisni razlog ne obstaja vsebinsko enak.[3]

SKLEP

Izbris iz sodnega registra brez likvidacije je eden izmed postopkov, ki se uporablja za pravno osebo, ki je subjekt vpisa v sodni register. Pravna oseba se tako izbriše iz sodnega registra brez likvidacije, če je izpolnjen eden izmed razlogov po ZFPPIPP. Upnik v primeru izbrisnega postopka lahko prepreči izbris pravne osebe iz sodnega registra le, če uspe dokazati, da izbrisni razlog ne obstaja, ali če je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije ali v primeru, da je bil vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije nad pravno osebo. Z odločbo Ustavnega sodišča U-I-57/15, U-I-2/16 z dne 14. 4. 2016 je bil odpravljen neenak položaj upnikov do ugovora, da izbrisni razlog ne obstaja. Tako je ugovor vsebinsko enak tako v primeru, ko gre za izbris, če je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti kot v primeru, če pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register.

Barbara Smogavc, dipl. prav. (UN)

[1] Sklep VSL št. IV Cpg 1071/2014 z dne 2. 7. 2014; sklep VSM št. I Cpg 47/2015 z dne 27. 2. 2015.

[2] J. Prostor, Varstvo upnikov družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 1 (2012), str. 11; D. Novak Krajšek, Postopek in pravne posledice prenehanja pravnih oseb z likvidacijo in brez likvidacije, Podjetje in delo, št. 2 (2011), str. 253.

[3] Sklep VSL IV Cpg 352/2019 z dne 3. 7. 2019.