Kako ravnati v primeru prometne nesreče?

V tem članku so predstavljena obvezna pravila ravnanja in obnašanja v primeru prometne nesreče, tako za udeležence v prometni nesreči, kot tudi vse ostale, ki so prometni nesreči priča, ter nekatere koristne informacije.

PROMETNA NESREČA

Prometna nesreča je v skladu z Zakonom o pravilih cestnega prometa[1] (v nadaljevanju: ZPrCP) nesreča na javni cesti ali nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, v kateri je bilo udeleženo vsaj eno premikajoče se vozilo in je v njej najmanj ena oseba umrla ali je bila telesno poškodovana ali je nastala materialna škoda.[2]

Pojem javnih cest in nekategoriziranih cest ureja Zakon o cestah (v nadaljevanju: ZCes-1)[3]. Javna cesta je cesta, ki jo država ali občina, v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest, razglasi za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.[4] Sem sodijo državne in lokalne ceste, javne poti, cestni priključki. Do prometne nesreče pa lahko pride tudi na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Nekategorizirana cesta je prometna površina, na kateri se opravlja promet na način in pod pogoji, kot jih v skladu z zakonom določi lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec.[5] Prometna nesreča se torej lahko pripeti tudi na površini, ki je v zasebni lasti, če se ta uporablja za javni cestni promet. Tudi v tem primeru je tako potrebno ravnati po predpisih, ki so predstavljeni v nadaljevanju.

Prometne nesreče se glede na težo posledic delijo na štiri kategorije:

1. prometna nesreča I. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda;
2. prometna nesreča II. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana;
3. prometna nesreča III. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je najmanj ena oseba hudo telesno poškodovana;
4. prometna nesreča IV. kategorije – prometna nesreča, pri kateri je kdo umrl ali je zaradi posledic nesreče umrl v 30 dneh po nesreči.[6]

Glede na kategorijo prometne nesreče, se lahko razlikuje tudi dolžno ravnanje udeležencev, kot bo predstavljeno v nadaljevanju.

DOLŽNO RAVNANJE OB PROMETNI NESREČI

Dolžnost pomagati drugemu veže vsakogar in ni le moralno etična dolžnost, pač pa ima lahko opustitev pomoči drugemu tudi pomembne pravne posledice, in je sankcionirana ne le kot prekršek, pač pa tudi kot kaznivo dejanje.

Če je treba rešiti človeška življenja, preprečiti ogrožanje drugih udeležencev cestnega prometa ali preprečiti ali omiliti ekološko nesrečo, mora pri prometni nesreči pomagati vsakdo.[7]

Pravila dokaj natančno predpisujejo obnašanje in dolžnosti udeležencev prometnih nesreč, ki morajo ravnati tako, da:

1. ustavijo vozilo;
2. zavarujejo in označijo kraj nesreče, pri prometni nesreči I. kategorije pa vozilo čimprej odstranijo z vozišča;
3. pomagajo poškodovanim;
4. obvestijo policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije;
5. soudeleženim ali poškodovanim v prometni nesreči posredujejo ime in priimek ter naslov, podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega dovoljenja ter podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči;
6. osebi, ki ji je povzročena škoda, pa je ni na kraju nesreče, posredujejo svoje osebne podatke;
7. ostanejo na kraju prometne nesreče, dokler ni končan ogled, razen če tisti, ki vodi ogled, ne odloči drugače. Če je treba rešiti človeško življenje, lahko udeleženci prometne nesreče začasno zapustijo kraj prometne nesreče, vendar se morajo takoj, ko je to mogoče, vrniti. [8]

Udeleženec prometne nesreče mora obvestijo policijo, center za obveščanje ali koga drugega, ki lahko obvesti policijo, razen pri prometni nesreči I. kategorije.[9] Dolžnost obvestiti policijo torej velja v zvezi s prometnimi  nesrečami II., III., in IV. kategorije, torej v primerih, v katerih je najmanj ena oseba lahko ali hudo telesno poškodovana oziroma nesreča, pri kateri je kdo umrl. V teh primerih mora priti na kraj prometne nesreče policija in opraviti vse potrebno za zavarovanje kraja prometne nesreče in opraviti ogled. V primeru, ko je nastala samo materialna škoda, policije o prometni nesreči ni potrebno obvestiti, še vedno pa je treba ravnati po pravilih cestnega prometa, vozilo ustaviti in ga čimprej odstraniti z vozišča, posredovati vse potrebne podatke soudeleženim, idr.

Neposredni udeleženec prometne nesreče[10], ki je zapustil mesto prometne nesreče, mora nemudoma obvestiti upravičenca do podatkov iz prejšnjega odstavka ali policijo, da je bil udeležen v prometni nesreči, posredovati podatke o kraju in ostalih okoliščinah nesreče, svoje podatke, registrsko številko vozila in navesti kraj, kjer se nahaja, ter omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev.[11] Neposredni udeleženci prometne nesreče od trenutka nesreče do zaključka ogleda ne smejo uživati alkoholnih pijač, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo njihovo sposobnost za varno udeležbo v cestnem prometu.[12]

V primeru kršitve navedenih pravil je predvidena denarna kazen v razponu od 160 EUR do 1200 EUR in do 18 kazenskih točk.[13]

V primeru prometne nesreče je treba reševati človeška življenja in pomagati poškodovancem, vendar je potrebno poudariti, da pri tem ni treba ravnati tako, da bi ogrožali sebe ali druge. Zato je tudi logična razlaga, da je v ZPrCP dolžnost pomagati oškodovancem določena šele na tretjem mestu. Logično je, da je najprej potrebno ustaviti vozilo,  zavarovati in označiti kraj nesreče, nato pa pomagati morebitnim poškodovanim.

Splošno pravilo je, da mora osebi, ki je v neposredni smrtni nevarnosti, pomagati vsakdo, če lahko to stori brez nevarnosti zase ali za koga drugega, kar izhaja iz določil Kazenskega zakonika[14] (v nadaljevanju: KZ-1).[15] To splošno pravilo ne velja le v primeru prometnih nesreč, pač pa zajema tudi druge nesrečne življenjske dogodke pri katerih je kdo v smrtni nevarnosti. Jasno je, da pravo ne sili k pomoči za vsako ceno. Zato je dolžnost pomagati drugemu predpisana le za primer, ko je mogoče pomagati, brez da bi pri tem v nevarnost spravil sebe ali koga drugega. Opustitev pomoči poškodovancu v prometni nesreči, ki je v smrtni nevarnosti, ni le prekršek, ampak gre za kaznivo dejanje, za katerega se lahko storilec kaznuje z zaporno kaznijo do enega leta. Pravilo se nanaša na vsakogar, ne glede na to, ali je ta tudi udeleženec prometne nesreče, voznik motornega vozila, s katerim je bila povzročena nesreča ali pa je prometni nesreči morda le priča.

Posebej in tudi strožje je inkriminirano ravnanje voznika motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, ki pusti brez pomoči koga, ki je bil s tem prevoznim sredstvom ali zaradi njega poškodovan. V tem primeru je kaznivo že ravnanje voznika, ki zapusti poškodovano osebo, tudi če ta ni v neposredni življenjski nevarnosti.[16] Takšno zavržno ravnanje se kaznuje z zaporom do enega leta. Če ima opustitev pomoči za posledico hudo telesno poškodbo ali smrt poškodovanega, je predpisana še hujša zaporna kazen, in sicer od treh mesecev do petih let.[17] Voznik motornega vozila ali drugega prevoznega sredstva, s katerim ali zaradi katerega je bil kdo hudo telesno poškodovan ali je umrl, bo torej lahko kaznovan še huje, kot druge osebe, ki so bile prometni nesreči le priča ali so bile v prometni nesreči udeležene, pa osebi v nevarnosti niso pomagale.

OSTALE UPORABNE INFORMACIJE

Potrebno pa je upoštevati tudi različne okoliščine, ki spremljajo prometno nesrečo. Treba je razmišljati o morebitnih zahtevkih za povrnitev materialne in nematerialne škode. V skladu z Obligacijskim zakonikom[18]  (v nadaljevanju: OZ) velja, da se za primer, ko je škoda nastala po izključni krivdi enega imetnika motornega vozila, uporabljajo splošna pravila o povrnitvi škode[19], kar pomeni, da je škodo praviloma dolžan povrniti tisti, ki jo je povzročil.[20] Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.[21]

V skladu z Zakonom o obveznih zavarovanjih v prometu[22] (v nadaljevanju: ZOZP) lahko oškodovanec zahteva povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, neposredno od zavarovalnice, pri kateri ima lastnik vozila sklenjeno zavarovanje avtomobilske odgovornosti.[23] Škodni dogodek je potrebno prijaviti pri zavarovalnici, kjer ima lastnik zavarovano avtomobilsko odgovornost ter preveriti, ali je potrebno priložiti tudi policijski zapisnik in/ali pridobiti izjavo o odgovornosti lastnika vozila. Slednje pri lastniku običajno pridobi zavarovalnica sama. Lahko se zgodi, da prometno nesrečo povzroči voznik, katerega vozilo ni zavarovano, v tem primeru je za plačilo škode odgovorno Slovensko zavarovalno združenje s sredstvi Škodnega sklada.[24]

V primeru, ko želi povzročitelj prometne nesreče kriti svojo škodo iz naslova t.i. kasko zavarovanja, je potrebno opozoriti, da je uveljavljanje te pravice običajno podrobneje urejeno s splošnimi pogoji zavarovalnice. V nekaterih primerih zavarovalnih pogojev je določeno, da je potrebno nesrečo prijaviti policiji tudi tedaj, ko je nastala hujša premoženjska škoda. Da bi se izognili morebitnim kasnejšim sporom z zavarovalnico, velja v dvomu kontaktirati tudi klicni center zavarovalnice, pri kateri je sklenjena zavarovalna pogodba, škodo pa čimprej prijaviti.

Dodatni zapleti se lahko pojavijo, če prometno nesrečo povzroči tujec, ali pa se prometna nesreča pripeti v tujini.[25] V teh primerih je treba biti še posebej pozoren na zapis osebnih podatkov udeleženih oseb, podatkov o vozilu, registrski označbi vozila, okoliščinah prometne nesreče, zagotoviti fotokopijo zelene karte, osebnih dokumentov, zavarovalne police ter izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči.[26] Če se prometna nesreča pripeti v tujini je v zvezi z obveznostmi ob prometni nesreči seveda potrebno upoštevati tamkajšnje predpise, zato je smiselno o prometni nesreči obvestiti policijo tudi v primerih, ko po naših predpisih to ni potrebno. Vsekakor pa velja v vseh primerih vedno ravnati tako, da ob prometni nesreči poskrbimo za svojo varnost in svoje življenje ter varnost in življenje drugih udeležencev.

David Borlinič Gačnik, mag. prav.

[1] Uradni list RS, št. 82/13 – uradno prečiščeno besedilo, 69/17 – popr., 68/16, 54/17, 3/18 – odl. US in 43/19 – ZVoz-1B.

[2] Prvi odstavek 109. člena ZPrCP.

[3] Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18.

[4] 24. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1.

[5] 38. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1.

[6] Drugi odstavek 109. člena ZPrCP.

[7] Prvi odstavek 110. člena ZPrCP.

[8] Drugi odstavek 110. člena ZPrCP.

[9] Drugi odstavek 110. člena ZPrCP.

[10] V skladu z 18. točko prvega odstavka 3. člena ZPrCP je »neposredni udeleženec prometne nesreče« voznik v nesreči udeleženega vozila, učitelj vožnje, ki je v času nesreče usposabljal kandidata za voznika motornega vozila, ki je vozil v nesreči udeleženo vozilo, spremljevalec, v nesreči udeleženi pešec in drug udeleženec prometne nesreče, ki je bil pred nesrečo samostojno udeležen v cestnem prometu.

[11] Tretji odstavek 110. člena ZPrCP.

[12] Četrti odstavek 110. člena ZPrCP.

[13] Peti do deseti odstavek 110. člena ZPrCP.

[14] Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17.

[15] 130. člen KZ-1.

[16] Prvi odstavek 328. člena KZ-1.

[17] Drugi odstavek 328. člena KZ-1.

[18] Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

[19] Prvi odstavek 154. člena OZ.

[20] 131. člen OZ.

[21] Drugi odstavek 154. člena OZ.

[22] Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 33/16 – PZ-F in 41/17 – PZ-G.

[23] Prvi odstavek 20. člena ZOZP.

[24] Več o prometnih nesrečah z nezavarovanim prometnim sredstvom na spletni strani slovenskega zavarovalnega združenja: https://www.zav-zdruzenje.si/prometna-nesreca/prometna-nesreca-z-nezavarovanim-prometnim-sredstvom/ (8. 2. 2020).

[25] Več o prometnih nesrečah s tujcem na spletni strani slovenskega zavarovalnega združenja: https://www.zav-zdruzenje.si/prometna-nesreca/prometna-nesreca-s-tujcem/ (8. 2. 2020).

[26] Podrobno o tem, kako ravnati v primeru prometne nesreče v primeru, ko jo povzroči tujec v Sloveniji ali pride do prometne nesreče v tujini lahko najdete na naslednji povezavi: https://www.policija.si/index.php/preventiva-/prometna-varnost-category-blog/1142-napotki-za-ravnanje-ob-udelebi-v-prometni-nesrei-mednarodno-zavarovanje-avtomobilske-odgovornosti-in-sistem-zelene-karte (8. 2. 2020).