KDAJ GOVORIMO O DISKRIMINACIJI?

Kljub vsakodnevni uporabi pojmov (ne)enakopravnost, (ne)enakost in diskriminacija je tako v laični kot tudi strokovni javnosti zaslediti številne nejasnosti glede pomena in uporabe teh izrazov.

ENAKOST ALI ENAKOPRAVNOST     

Če predpostavimo, da enakost odraža dejstvo da morajo biti enaki obravnavano enako, se nam postavi vprašanje – kdaj je človek sploh enak človeku? In četudi bi si bila dva posameznika enaka, ali bi naj to pomenilo, da morata biti enako obravnavana? Napačna enaka obravnava lahko namreč vodi do neenakosti.[1]

Enakost razumemo kot družbeno kategorijo, ki se nanaša na enako vrednost človeka kot posameznika[2] ter jo opredelimo kot temeljno človekovo pravico. V resnici gre za vrednostni pojem in popolna enakost sploh ni mogoča ter je posledično neenakost del družbene stvarnost.[3] Kadar govorimo o enakosti le-to pogosto enačiti z enakopravnostjo, pri kateri apeliramo na zahtevo po enakem pravnem obravnavanju. Ker pa sta izraza pojmovno povezana in jezikovno zakoreninjena, ju pogosto enačimo, zato se v nadaljevanju članka ne bomo podrobneje osredotočali na njuno razlikovanje.

Splošna zapoved enakosti pred zakonom je opredeljena že v 14. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS)[4]. URS pa vsebuje še številne druge določbe, ki izrecno urejajo enako(pravno)st – npr, 29., 43., 49., 53., 54. člen). Enakost pred zakonom je nadzorovana tudi s sistemom ustavne pritožbe, presoje ustavnosti in zagotovljena z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic.[5]

In kadar govorimo o enakopravnosti, je diskriminacija druga plat kovanca.

DISKRIMINACIJA

V Sloveniji je poleg ureditve v URS diskriminacija opredeljena v 4. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo (v nadaljevanju ZVarD)[6] kot »vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.«[7]

Diskriminacija se odraža skozi različne oblike. Pri čemer ločimo:

• neposredno in posredno diskriminacijo (6. člen ZVarD),
• druge oblike diskriminacije (7. člen ZVarD)
• nadlegovanje in spolno nadlegovanje (8. člen ZVarD),
• navodila za diskriminacijo (9. člen ZVarD),
• pozivanje k diskriminaciji (10. člen ZVarD),
• viktimizacija (11. člen ZVarD).

Vendar kadar govorimo o diskriminaciji moramo biti pazljivi, saj vsako neenako obravnavanje na podlagi osebne okoliščine ne pomeni nujno kršitve prepovedi diskriminacije. Veljavna zakonska ureditev na splošno ne izključuje različnega obravnavanja na podlagi določene osebne okoliščine, če takšno različno obravnavanje temelji na legitimnem cilju in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna, potrebna in sorazmerna.[8] Da lahko torej govorimo o diskriminaciji, je nujno, da je oseba obravnavana slabše ali neenako izključno zaradi njenih osebnih okoliščin, ki pomenijo prirojene ali pridobljene osebne značilnosti, lastnosti, stanja ali statuse, ki so praviloma trajno in nerazdružljivo povezani z določenim posameznikom in njegovo osebnostjo.[9]

Ob tem naj omenimo še pozitivno diskriminacijo, ki predstavlja dobronamerna diskriminacija, kjer gre za privilegiranje določenih manjšinskih skupin (šibkejših, socialno ogroženih, pripadnikov etničnih manjšin, žensk, starejših itd.), ki so bile tradicionalno zapostavljene oziroma ki so bile dolgo časa diskriminirane.[10] Tipičen primer pravnega akta, ki v Sloveniji na nekaterih področjih uveljavlja pozitivno diskriminacijo je Zakon o enakih možnostih žensk in moških (v nadaljevanju ZEMŽM).[11]

TIPI DISKRIMINACIJE

V nadaljevanju na kratko predstavimo najpogostejše tipe diskriminacije – diskriminacijo na podlagi rasne in etnične pripadnosti, spola in starosti ter kako se v Republiki Sloveniji borimo proti naštetim tipom diskriminacije.

RASNA/ETIČNA DISKRIMINACIJA
Rasna oziroma etnična diskriminacija pomeni kakršno koli razlikovanje, izključevanje, omejevanje ali dajanje prednosti na temelju rase, barve kože, porekla, narodnega ali etničnega izvora, ki ima namen ali dejanski učinek onemogočiti kogar koli ali ga prikrajšati za enakopravno priznavanje, uživanje ali uresničevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem in vsakem drugem področju javnega življenja.[12] Kaže se na različnih področjih vsakdanjega življenja (stanovanjska politika, šolanje, zaposlovanje…).[13]

SPOLNA DISKRIMINACIJA
Prepoved spolne diskriminacije je izpeljana tako v številnih pravnih aktih kot tudi v političnih deklaracijah, izjavah in resolucijah.[14] V Republiki Sloveniji poleg URS sicer krovno podlago za preprečevanje diskriminacije na podlagi spola predstavlja  ZEMŽM, enakost spolov pa je na primer urejena tudi v Zakonu o volitvah v državni zbor (ZVDZ)[15] in v Zakonu o lokalnih volitvah (ZLV)[16]. Na splošno lahko rečemo, da je v Republiki Sloveniji z zakonodajo in drugimi ukrepi zagotovljeno enako obravnavanje spolov. Kljub temu pa je še zmeraj v precejšni meri moč zaznati diskriminacijo na trgu dela.[17]

STAROSTNA DISKRIMINACIJA
Diskriminacija starejših, za katero se v zadnjem času uveljavlja poimenovanje starizem,[18] predstavlja odpor do starejših ljudi, staranja in starosti ter s tem povezano socialno ali psihično zapostavljanje in podcenjevanje starejših oseb. Gre za tipičen predsodek ali stereotip.^[19] Starejši občutijo diskriminacijo na številnih področjih družbenega življenja (zaposlovanje, izobraževanje, družbeno življenje, tehnološki napredek itd.).[20]

KAKO V SLOVENIJI PREMAGUJEMO DISKRIMINACIJO?

V Republiki Sloveniji je varstvo pred diskriminacijo zagotovljeno na različnih področjih družbenega življenja, pri uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter v drugih pravnih razmerjih na političnem, gospodarskem, socialnem, civilnem ali drugem področju. Prepoved diskriminacije in načelo enakosti sta zapisana tudi v vseh temeljnih mednarodnih dokumentih o človekovih pravicah, hkrati pa tudi Evropska unija prepovedi diskriminacije daje velik pomen.[21]

Kot že opredeljeno je v Republiki Sloveniji prepoved diskriminacije ustrezno urejena skozi različne mehanizme:

• Primarno je določena v URS ter nadalje v različnih zakonskih aktih (najpomembnejši zakon o obravnavani tematiki je ZVarD).
• V Republiki Sloveniji je poskrbljeno za pravne poti zagotavljanja varstva pred diskriminacijo.
• Naučinkovitejše zunajsodno varstvo se zagotavlja preko mediacije.
• Pri sodnem varstvu pa lahko govorimo o pravdnem postopku, kjer lahko dobimo odškodnino, nadomestilo in imamo pravico zahtevati prenehanje kršitev pravic.
• V primeru diskriminacije večjega števila oseb je možna kolektivna tožba.
• Na področju dela imamo možnost varstva pravic v delovnem sporu.
• Kadar je oseba diskriminirana z dokončno upravno določbo je mogoče podati tožbo na Upravno sodišče.
• Pravne poti zagotavljanja varstva pred diskriminacijo so zagotovljene tudi v kazenskem in ustavnosodnem postopku.[22]
• Pod druge pravne poti naj omenimo še delovanje Zagovornika načela enakosti in Varuha človekovih pravic.
• Varuh človekovih pravic izvaja nadzor nad ravnanjem vseh vej oblasti v naši državi ter morebitnimi posegi v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznikov.
• Zagovornik načela enakosti je samostojen državni organ, ustanovljen za spodbujanje enakopravne obravnave in zagotavljanje varstva pred diskriminacijo. Brezplačen postopek se lahko začne s predlogom za obravnavo primera diskriminacije ali po uradni dolžnosti.[23] V primerjavi z Varuhom človekovih pravic področje dela Zagovornika načela enakosti ni omejeno samo na varstvo pred morebitnimi diskriminatornimi ravnanji v javnem sektorju, temveč proučuje stanje in ukrepa tudi na področju zasebnega sektorja.[24]

Nina Kotnik, dipl. prav.

[1] Fredman, S.: Discrimination Law. 2. izdaja. University Press Inc., New York, 2011.

[2] Cerar, O naravi človekovih pravic in dolžnosti, v: Temeljne pravica, ur. Miran Pavčnik, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997.

[3] Kranjc Janez, Načelo enakosti- meje in možnosti, Javna uprava, l. 38, št. 3, 2002.

[4] Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a).

[5] Več o Evropski kovenciji o varstvu človekovih pravic. Pridobljeno na: https://www.echr.coe.int/documents/d/echr/convention_slv (8. 8. 2023).

[6] Zakon o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16 in 21/18 – ZNOrg).

[7] Zagovornik načela enakosti, Diskriminacija. Pridobljeno na: https://zagovornik.si/o-diskriminaciji/kaj-je-diskriminacija/ (7.8.2023).

[8] 13. člen ZVarD.

[9] Med te osebne okoliščine  štejejo spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba ali katera koli druga osebna okoliščina.

[10] Cerar, Pozitivna diskriminacija, IUS-INFO, 2006. Pridobljeno na: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredisce/kolumne/10150 (7. 8. 2023).

[11] Zakon o enakih možnostih žensk in moških (Uradni list RS, št. 59/02, 61/07 – ZUNEO-A, 33/16 – ZVarD in 59/19).

[12] Mirovni inštitut. Prepoznavanje rasne diskriminacije in borba proti njej: kratek vodič. Ljubljana: Mirovni inštitut – Inštitut za sodobne družbene in politične študije, 2003.

[13] Reskin, „Annual Review of Sociology.“ The Race Discrimination System, 1. maj 2012: 17-35.

[14] Vuksanović, Igor. „Pravna praksa.“ Pozitivna diskriminacija na podlagi spola, 27. maj 2010: 22.

[15] Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21).

[16]Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US).

[17] Jogan, „Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo.“ Upravljanje spolnosti in družbena neenakost spolov, 2017: 255-274.

[18] V strokovni literaturi je uveljavljen angleški izraz ageism ki ga je leta 1969 predlagal Robert Butler, ustanovitelj ameriškega Nacionalnega inštituta za staranje. Slovenski slavist in leksikograf dr. Tomo Korošec je v preteklosti presodil, da beseda starizem v slovenščini ni oblikoslovno in pomensko primerna, zato se je predlagal nov strokovni izraz staromrzništvo. Glej npr. Fajfar, S.: Dve leti ni tekmoval zaradi starizma, Delo.si, 8. marec 2022, <https://www.delo.si/magazin/generacija-plus/dve-leti-ni-tekmoval-zaradi-starizma/>.

[19] Pridobljeno na: <http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1045.html> (11. 4. 2022)

[20] Več o starostni diskriminaciji: Kotnik, Oranje ledine na področju starostne diskriminacije, Pravna praksa, 2022.

[21] Human european consultancy. „Boj proti diskriminaciji (Priročnik za usposabljanje).“ Evropska komisija, 2005.

[22] Pirnat, Teja, in drugi. Pravne poti zagotavljanja varstva pred diskriminacijo – protokol za odvetnike. Ljubljana, 2019. Pridobljeno na: https://www.pf.uni-lj.si/media/2.-.protokol.odvetniskega.svetovanja.pdf (9.8.2023)

[23] Pridobljeno na: https://www.gov.si/drzavni-organi/drugi-drzavni-organi/zagovornik-nacela-enakosti/ (9.8.2023)

[24] Pridobljeno na: https://www.gov.si/drzavni-organi/drugi-drzavni-organi/zagovornik-nacela-enakosti/ (9. 8. 2023).