KRIPTOVALUTE

V nadaljevanju je predstavljen pojem kriptovalut in davčni vidik dohodkov oz. dobička, doseženega z rudarjenjem ali s trgovanjem z virtualnimi valutami. Namen članka je na kratek in razumljiv način predstaviti pojem kripto oz. virtualnih valut in način obdavčitve dohodka, doseženega s trgovanjem in rudarjenjem le teh, da bodo davčni zavezanci, ki poslujejo z virtualnimi valutami, lažje prepoznali, katere vrste dohodkov dosegajo. V tem prispevku se bomo osredotočili na fizične osebe.

SPLOŠNO

Kriptovalute so valute, pri katerih gre samo za omejene vnose v bazo podatkov, ki jih nihče ne more spremeniti brez izpolnjevanja posebnih pogojev, ki jih ima samo lastnik digitalnih žetonov. Ti pogoji so v večini primerov gesla in specifične programske kode. Kriptovaluta deluje podobo kot denar na bančnem računu, ki je v resnici samo zbir podatkov, ki jih banka drži o imetniku.[1] V bistvu predstavljajo kriptovalute vrednost, ki jo je kupec za digitalne žetone pripravljen plačati.

Evropska centralna banka je kriptovalute opredelila kot podmnožico virtualnih valut, ki predstavljajo decentralizirano dvosmerno (bilateralno) virtualno valuto. Virtualne valute je definirala kot digitalne predstavitve vrednosti, ki jih ni izdala centralna banka, kreditna institucija ali institucija za izdajo elektronskega denarja. Virtualne valute se v nekaterih okoliščinah lahko uporabijo kot alternativa denarju.[2]

Kriptovalute oziroma digitalni žetoni delujejo kot vsaka druga valuta. Ključna razlika med kriptovaluto in fiat denarjem (fiat denar je denar, ki ga izdajajo cenralne banke in je v obtoku za plačilni promet) je volatilnost, kjer ključno vlogo pri fiat denarju odigrajo centralne banke, ki fiat valuto regulirajo in držijo njeno vrednost kar se da enako skozi čas. Medtem ko pri kriptovalutah centralne banke ni, zato je njihova vrednost odvisna samo od ponudbe in povpraševanja.[3]

Digitalne žetone lahko v grobem delimo v tri skupine, vse so namenjene prenosu finančnih sredstev. Z žetoni, ki sodijo v prvo skupino se zasleduje cilj, da postanejo prava valuta. Namen je, da zamenjajo standardne valute, katere regulirajo centralne banke. Druga vrsta kriptovalut s tehnologijo blockchain opravljanja razna opravila, in sicer od potrjevanja pogodb, urejanja zavarovalniškega trga, identifikacije itd. Tretja skupina so tako imenovali ICO, ki so namenjeni zbiranju zagonskih sredstev z izdajo digitalnih žetonov.[4]

Evropska centralna banka je kriptovalute opredelila kot podmnožico virtualnih valut. Virtualne valute je definirala kot digitalne predstavitve vrednosti, ki jih ni izdala centralna banka, kreditna institucija ali institucija za izdajo elektronskega denarja, ki se v nekaterih okoliščinah lahko uporabijo kot alternativa denarju. Pojasnila je tudi, da kriptovalute, kot je Bitcoin, predstavljajo decentralizirano dvosmerno ( bilateralno) virtualno valuto.

DAVČNA UREDITEV VIRTUALNIH VALUT (KRIPTOVALUT)

Davčna obravnava dohodka, doseženega iz poslovanja z virtualnimi valutami ali v taki obliki, je odvisna od okoliščin posameznega primera. Ugotoviti je treba, kdo dosega dohodek (pravna oseba, fizična oseba ali fizična oseba z dejavnostjo) in za kakšno vrsto dohodka gre v posameznem primeru (dohodek iz kreiranja virtualnih valut, iz kupovanja in prodajanja virtualnih valut …).[5]

Od dobička iz kapitala, ki ga fizična oseba dosega s prodajanjem virtualnih valut, tudi s kriptografskimi žetoni, se dohodnine ne plača, v kolikor fizična oseba ne dosega tovrstnih dohodkov v zvezi z opravljanjem dejavnosti.[6] Izvedeni finančni instrument pa je predmet obdavčitve po ZDDOIFI[7]. Dohodnina se plača, v kolikor se virtualna valuta šteje za premičnino, kot so vrednostni papirji, deleži v pravnih osebah in investicijski kuponi in za izvedeni finančni instrument.[8]

Dohodek, ki ga doseže fizična oseba z rudarjenjem virtualnih valut, je obdavčen v skladu z ZDoh-2. Dosežen dohodek se obdavči kot drugi dohodek po 105. členu ZDoh-2 pod pogojem, da ga fizična oseba ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti,[9] ali dohodek iz dejavnosti po poglavju III.3. ZDoh-2.[10]

Dohodek posameznika, ki izvira iz trgovanja oziroma rudarjenja z virtualnimi valutami, se šteje kot dohodek iz dejavnosti, kadar je dosežen s trajnim, neodvisnim in samostojnim opravljanjem dejavnosti. Neodvisnost in samostojnost se kažeta v opravljanju dejavnosti na svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter ob lastnem riziku. Za trajnost pa je bistveno, da ne gre za enkraten posel ali občasne, nepovezane posle, temveč za kontinuirano dejavnost.[11]

V kolikor fizična oseba dosega dohodek trgovanja z virtualnimi valutami v okviru opravljanja dejavnosti, se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na enega izmed naslednjih načinov:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali
• z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Dobiček oziroma dohodek, ki ni bil ustvarjen na podlagi opravljanja dejavnosti, se torej ne more všteti v dohodnino, kar pomeni, da je potrebno za obdavčitev kriptovalut ustvariti popolnoma nov sistem obdavčitve. Ministrstvo za finance je iz tega razloga že izdelalo predlog, ki je bil kasneje s strani tedanje vlade sprejet.

Ministrstvo za finance je maja 2021 dalo v obravnavo prvi predlog, ki se nanaša na obdavčitev kriptovalut, ta predlog pa je vlada sprejela maja 2022. Kot že omenjeno, je predlog predvideval 10% davčno stopnjo za fizične osebe ob nakupu kriptovalut in menjavi v fiat denar (v primeru, ko je v koledarskem letu skupno unovčenih vsaj 15.000 evrov). Možnost obdavčitve je tudi plačilo 20 % davka na dobiček iz naslova kriptovalut, ki predstavlja razliko med nakupno in prodajno vrednostjo virtualnega denarja.[12] Predlog zakona o debirokratizaciji obdavčenja unovčenja virtualnih valut in predlog sprememb in dopolnitev zakona o davčnem postopku je bil kasneje zavrnjen.

Sedaj veljavni sistem obdavčitve virtualnih valut je vsekakor potrebno spremeniti oz. dopolniti ter na ta način ustrezno urediti tudi to področje trgovanja oz. rudarjenja virtualnih valut.

Valentin Delević, dipl. prav. (UN)

[1] What Is Blockchain Technology?, URL: https://www.cbinsights.com/research/what-is-blockchain-technology/ (dostopano: 26. 9. 2022).

[2] Unija, Mini vodič o kriptovalutah, str. 3.

[3] What Is Blockchain Technology?, URL: https://www.cbinsights.com/research/what-is-blockchain-technology/ (dostopano: 26. 9. 2022).

[4] Prva slovenska investicijska konferenca o kriptovalutah; organizairal SolidiumCapital.

[5] Finančna uprava Republike Slovenije, Davčna obravnava poslovanja z virtualnimi valutami po ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDDV-1 in ZDF: Podrobnejši opis, april 2022, str. 3, URL: https://view.officeapps.live.com/op/view.aspx?src=https%3A%2F%2Fwww.fu.gov.si%2Ffileadmin%2FInternet%2FDavki_in_druge_dajatve%2FPodrocja%2FDohodnina%2FDrugi_dohodki%2FOpis%2FDavcna_obravnava_poslovanja_z_virtualnimi_valutami_po_ZDoh-2_ZDDPO-2_ZDDV-1_in_ZDFS.docx&wdOrigin=BROWSELINK (dostopano: 26. 9. 2022).

[6] Dobički, doseženi z odsvojitvijo izvedenih finančnih instrumentov, niso obdavčeni po ZDoh-2.

[7] Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 65/08, 40/12 – ZUJF in 66/19).

[8] Finančna uprava Republike Slovenije, Trgujem z virtualnimi valutami, URL: https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/trgujem_z_virtualnimi_valutami/ (dostopano 26. 9. 2022).

[9] Po stopnji 25 %.

[10] Finančna uprava Republike Slovenije, Rudarim virtualne valute, URL: https://www.fu.gov.si/zivljenjski_dogodki_prebivalci/rudarim_virtualne_valute/ (dostopano 26. 9. 2022).

[11] Finančna uprava Republike Slovenije, april 2022, str. 9.

[12] Nina Šibila, Obdavčitev kriptovalut, URL: https://www.odvetnicasibila.si/obdavcitev-kriptovalut/ (dostopano: 26. 9. 2022).