Materinski, očetovski in starševski dopust

Print Friendly, PDF & Email

Ena izmed najbolj poznanih pravic, ki izhaja iz (bodočega) starševstva, je pravica do izrabe materinskega, očetovskega in starševskega dopusta. V poljudnem jeziku se velikokrat uporablja kar izraz »porodniški dopust«, ki pa glede na trenutno veljavni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZSDP-1 – http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688) ni ustrezen.

KAKŠNA JE SPLOH RAZLIKA MED TEMI POJMI ?

MATERINSKI DOPUST je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust traja 105 dni[1], od katerih mora mati obvezno izrabiti 15 dni.

Materinski dopust se izrablja kot polna odsotnost z dela (torej ga ni mogoče koristiti v obliki krajšega delovnega časa) in v strnjenem nizu (torej ga ni mogoče koristiti po delih). Materinski dopust lahko mati nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda (v nadaljevanju: PDP), ki ga določi ginekolog. Če ga ne nastopi tedaj, neizkoriščenega dela za obdobje pred porodom ne more izrabiti po porodu. Z drugimi besedami, če mati nastopi materinski dopust zgolj 10 dni pred PDP, bo 18 dni materinskega dopusta »propadlo« in jih ne bo mogoče več izrabiti. Če pa mati materinskega dopusta še sploh ni nastopila pred porodom, pa slednji nastopi z dnem rojstva otroka.

V določenih izjemah lahko pravico do materinskega dopusta koristi tudi oče (kadar mati umre, zapusti otroka ali na podlagi mnenja zdravnika specialista ni sposobna za nego in varstvo otroka in v primerih, ko tako soglaša mati, mlajša od 18 let, ki ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke) ali druga oseba. Druge osebe imajo pravico do koriščenja materinskega dopusta, skrajšanega za 28 dni (t.j. čas, ki bi materi pripadal za pripravo na porod) oziroma toliko, kolikor ga je že bilo izrabljenega (če je to več kot 28 dni). V primeru matere, mlajše od 18 let s statusom vajenke, učenke, dijakinje ali študentke, materinski dopust traja 77 dni in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko druga oseba (to je lahko zgolj oče ali stari starš otroka) nastopi materinski dopust.

V slovenskem pravnem redu pa ima pravico do dopusta po rojstvu otroka tudi oče. Temu pravimo OČETOVSKI DOPUST in ni prenosljiv na drugo osebo. Očetovski dopust traja 30 dni[2], lahko pa se podaljša za 10 dni v primeru rojstva (ali posvojitve) dvojčkov, za 20 dni v primeru trojčkov itd.

Za razliko od materinskega dopusta, očetovski dopust ni nujno v celoti strnjen, ampak se lahko koristi v dveh kosih, pri čemer mora prvi del trajati najmanj 15 dni v obdobju od rojstva otroka pa do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta ali dodatka (več o starševskem dopustu v nadaljevanju). Drugi kos očetovskega dopusta lahko traja največ 15 dni, in sicer najpozneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Dodatna razlika z materinskim dopustom je v tem, da lahko oče koristi očetovski dopust tudi v obliki delne odsotnosti z dela (ne zgolj polne).

Pravico do očetovskega dopusta imajo lahko tudi druge osebe, in sicer zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti osebe, ki koristi materinski dopust, vendar le, če ga ne izrabi oče otroka.

Do največ nerazumevanja v praksi prihaja pri pojmu STARŠEVSKI DOPUST. Kakor rečeno, se večkrat pogovorno (približno) enoletni odsotnosti z dela po rojstvu otroka reče »porodniški dopust«, kar še dodatno utrjuje prepričanje in prakso, da ga koristi le mati otroka. Pa temu ni tako. Starševski dopust nastopi neposredno po izteku materinskega dopusta in pripada obema staršema.

Starševski dopust traja 260 dni, pri čemer ima vsak od staršev pravico izkoristiti 130 dni. Dogovorno lahko oče na mater prenese celoten del svojega starševskega dopusta (in tako mati izrabi 260 dni starševskega dopusta po poteku 105 dni materinskega dopusta), mati pa lahko na očeta prenese zgolj 100 dni starševskega dopusta (v tem primeru ostane 30 dni starševskega dopusta, ki jih lahko koristi mati ali pa ostanejo neizkoriščeni).

Zakon torej primarno določa, da vsak od staršev izrabi 130 dni dopusta. Šele če se starša dogovorita drugače, lahko eden na drugega prenese del svojega starševskega dopusta. Tak prenos, prav tako pa način izrabe (t.j. kdo bo starševski dopust koristil v katerem obdobju), starša povzameta v dogovoru o izrabi starševskega dopusta[3], ki ga skleneta v pisni obliki najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Dogovor predložita na CSD skupaj z zahtevo za uveljavljanje pravice (več o tem v nadaljevanju) in z njim seznanita svoja delodajalca. Ko je pisni dogovor enkrat sklenjen, ga lahko starša spremenita le v določenih izjemnih primerih (če nastane razlog za podaljšanje v času starševskega dopusta, se pričakuje rojstvo drugega otroka, nastanejo druge okoliščine, ki vplivajo na predhodno odločitev staršev (kot je bolezen, ki traja daljše obdobje, napotitev enega od staršev na delo v tujino, izobraževanje, izguba ali sprememba zaposlitve, razveza zakonske zaveze ali prenehanje zunajzakonske skupnosti, predčasna vrnitev na delo v dogovoru z delodajalcem)).

Starševski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Največ 75 dni starševskega dopusta pa se lahko prenese in izrabi tudi kasneje, in sicer najkasneje do končanega prvega razreda osnovne šole otroka. Tak preneseni del starševskega dopusta lahko starša izrabita v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni (razen če sta jih prenesla manj).

Starševski dopust torej načeloma traja skupno 260 dni (130 dni za vsakega starša)[4] in se lahko tudi podaljša, če za to obstajajo posebni razlogi. V primeru rojstva (ali posvojitve) dvojčkov se starševski dopust podaljša za 90 dni, v primeru trojčkov za 180 dni itn. Ob rojstvu nedonošenčka se starševski dopust podaljša za toliko dni, kolikor je bila nosečnost krajša od 260 dni (torej vsak porod pred PDP ne pomeni podaljšanja starševskega dopusta). Za 90 dni se na podlagi mnenja zdravniške komisije lahko podaljša starševski dopust tudi za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (v praksi so to navadno otroci, ki so vodeni v razvojnih ambulantah ali imajo druge resnejše zdravstvene posebnosti). Če imata starša v času rojstva otroka že vsaj dva otroka, ki še nista dokončala prvega razreda osnovne šole, se starševski dopust podaljša za 30 dni (za 60 dni pa, če že imata tri take otroke itn). Podaljšanja starševskega dopusta iz različnih razlogov se lahko seštevajo. V primerih, ko se starševski dopust podaljša iz zgoraj navedenih razlogov, razen rojstva nedonošenčka, lahko izjemoma starša starševski dopust koristita hkrati (kar sicer ni mogoče).

Če otroka neguje in varuje druga oseba, ima tudi ta pravico do starševskega dopusta, pri čemer je ta zmanjšan za toliko dni, kot sta ga starša že izrabila. V primeru matere, ki je mlajša od 18 let in je vajenka, učenka, dijakinja ali študentka, lahko starševski dopust s soglasjem staršev koristi tudi kateri od starih staršev otroka. Posvojitelji ali osebe, ki jim je podeljena starševska skrb, imajo pravico do starševskega dopusta do zaključka prvega razreda osnovne šole otroka, nastopi pa najkasneje 15 dni po namestitvi otroka v družino. Če je otrok končal prvi razred, a je mlajši od 15 let, starševski dopust traja 30 dni. Prav tako ima pravico do 30 dni starševskega dopusta rejnik otroka, ki še ni zaključil prvega razreda osnovne šole in več ne more koristiti starševskega dopusta kot »druga oseba«.

KAKO PA POSAMEZNIK LAHKO UVELJAVLJA ZGORAJ NAVEDENE PRAVICE?

Za nobeno izmed navedenih pravic ne velja načelo avtomatizma. To pomeni, da je treba pri pristojnem CSD (navadno je to CSD na območju stalnega prebivališča posameznika) oddati vlogo za priznanje teh pravic. CSD odloči o pravici do dopusta v petnajstih dneh od prejema popolne vloge.

Pravico do materinskega dopusta se lahko uveljavlja v obdobju največ 60 dni pred PDP, vendar najpozneje do nastopa materinskega dopusta (kakor omenjeno, je to 28 dni pred PDP). Če mati pravico uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka.

Pravico do očetovskega dopusta se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem vložitve vloge.

Pravico do starševskega dopusta se lahko uveljavlja skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta[5]. To pomeni, da lahko vlogo za starševski dopust oddate že skupaj z vlogo za materinski dopust. V kolikor v tem obdobju (t.j. pred rojstvom otroka) še ne veste, kako boste izrabili starševski dopust (t.j. kateri od staršev ga bo izrabil kdaj in v kakšnem obsegu), lahko to storite tudi kasneje. Vendar je v tem primeru treba biti pazljiv, da se vloge za izrabo starševskega dopusta ne pozabi vložiti najkasneje 30 dni pred datumom, ki je določen kot iztek materinskega dopusta.

O izrabi dopusta (tako materinskega, očetovskega kot starševskega) je treba obvestiti delodajalca, in sicer v primeru najmanj 30 dni pred predvidenim nastopom dopusta. Če se otrok rodi in mati še ni obvestila delodajalca (ker je, denimo, otrok bil nedonošen), mora o izrabi materinskega dopusta to storiti najkasneje v treh dneh po rojstvu otroka, razen če ji zdravstveno stanje tega ne omogoča (kar s izkazuje z zdravniškim potrdilom). Če mati sklepa novo delovno razmerje manj kot 58 dni pred PDP, mora delodajalca o nastopu materinskega dopusta obvestiti ob sklenitvi delovnega razmerja.

KAJ VSE NAVEDENO POMENI NA PRIMERU?

Denimo, da ste noseči in vam je ginekolog določil PDP na datum 1. 7. 2021.

Vlogo za koriščenje materinskega dopusta lahko oddate najhitreje 2. 5. 2021 (60 dni pred PDP) in najkasneje 3. 6. 2021[6] (28 dni pred PDP). Če ste v tem obdobju že odločeni, na kak način boste izrabljali starševski dopust, lahko hkrati oddate tudi vlogo za priznanje pravice do starševskega dopusta.

Materinski dopust se vam bo v tem primeru začel 3. 6. 2021 (28 dni pred PDP) in bo trajal do 16. 9. 2021 (105 dni). Če boste rodili v času pred nastopom materinskega dopusta, se bo slednji začel z dnem rojstva otroka, ne bo pa se podaljšal[7].

V primeru, da boste rodili točno na PDP, t.j. 1. 7. 2021, bo lahko oče otroka koristil očetovski dopust najhitreje 2. 7. 2021 (vlogo pa je treba oddati najkasneje dan pred koriščenjem) in najkasneje do 4. 7. 2022 (en mesec po izteku starševskega dopusta, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju). Oče se lahko odloči, da v tem obdobju izkoristi celoten očetovski dopust (30 dni) ali pa koristi zgolj prvi del očetovskega dopusta, ki traja najmanj 15 dni. V drugem primeru lahko drugi del koristi najpozneje do otrokovega končanega prvega razreda osnovne šole.

Če vloge za starševski dopust niste oddali skupaj z vlogo za materinski dopust, jo boste morali v vašem primeru oddati najkasneje 17. 8. 2021 (30 dni pred iztekom materinskega dopusta). Kakor rečeno, lahko starševski dopust koristita oba starša dogovorno, vendar skupno največ 260 dni. Starševski dopust se bo tako pričel 17. 9. 2021 in iztekel dne 4. 6. 2022.

Ne smete pozabiti, da je treba 30 dni pred nastopom vsakega dopusta o tem obvestiti tudi delodajalca.

Dostop do vloge matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka[8] (materinski in starševski dopust): https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=804.

Dostop do vloge očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka[9] (očetovski dopust): https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=1355.

Ana Hederih, univ. dipl. prav.

[1] Če mati rodi mrtvega otroka ali ga zapusti po porodu, materi pripada 42 dni materinskega dopusta od dneva poroda. Če otrok umre v času materinskega dopusta, pa materi pripada materinski dopust v že izrabljenem obsegu (a ne manj kot 42 dni), po smrti pa še dodatnih 10 dni.

[2] Če se otrok rodi mrtev, očetu ne pripada pravica do očetovskega dopusta. Če otrok umre v času očetovskega dopusta, ima oče pravico do že izrabljenega dopusta in še tri dni po smrti otroka, vendar ne dlje kot skupno 30 koledarskih dni. Očetovski dopust tudi ne bo upravičen, če je očetu odvzeta starševska skrb, so prepovedani stiki z otrokom, je izrečena prepoved približevanja otroku ali materi ali če je na podlagi centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) s svojim ravnanjem pokazal, da ne bo skrbel za varstvo in vzgojo otroka. Prav tako, enako kot v primeru materinskega dopusta, očetovski dopust ne bo odobren na podlagi mnenja zdravnika, če oče ni sposoben za nego in varstvo otroka.

[3] Če do dogovora o izrabi ne pride ali je v nasprotju s koristjo otroka, o izrabi odloči CSD.

[4] V nekaterih primerih pa lahko starševski dopust preneha ali en starš izrabi celoten starševski dopust v trajanju 260 dni. Temu je tako, kadar so pri drugem podani taki razlogi, kot so našteti že v delu glede neupravičenosti do očetovskega dopusta (opomba 2), prav tako pa v primeru, da drugi starš prestaja zaporno kazen, če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka ali če drugi od staršev ni zavarovanec za starševsko varstvo. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi ali nameščen v rejniško družino ali zavod, starša nimata pravice do starševskega dopusta. Če otrok umre v času starševskega dopusta, se starševski dopust lahko izrabi še v trajanju 10 dni po smrti otroka, nato pa preneha.

[5] Ali 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka (z drugimi besedami, do 47. dne otrokove starosti), če nihče ni upravičen do materinskega dopusta. Če se uveljavlja po izteku materinskega dopusta, se pravica do starševskega dopusta prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je minilo od izteka materinskega dopusta. Če se uveljavlja po poteku 77 dni starosti otroka, se prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je otrok star na dan vložitve vloge, zmanjšano za 77 dni.

[6] Če boste vlogo oddali kasneje, se vam bo materinski dopust lahko pričel kasneje, a neizrabljenega dela za obdobje pred PDP, ne boste več mogli izkoristiti.

[7] Lahko pa se vam podaljša starševski dopust, če je nosečnost trajala manj kot 260 dni.

[8] V isti vlogi se lahko uveljavlja tudi pravica do nadomestila, čemur pa bomo v bodoče posvetili samostojen prispevek.

[9] Glej prejšnjo opombo.