Nekateri vidiki varstva potrošnikov

Obdobje COVID pandemije je močno vplivalo na gotovo vsak del našega življenja, pa tudi na potrošniške navade, ki so se v zadnjem času zelo spremenile. V zadnjem času se je nakupovanje blaga in storitev po internetu krepko povečalo, saj predstavlja bolj kot ne, varno alternativo navadnemu nakupovanju.

Internetno prodajo ter prodajo zunaj poslovnih prostorov na evropski ravni ureja Direktiva o pravicah potrošnikov, ki je popolnoma prenesena v Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot).

Pri pogodbah na daljavo je glavni pomen, da se stranki fizično ne srečata. Sam način komunikacije ni pomemben (lahko je to pismo, telefon, TV prodaja, oglas v tisku, elektronska pošta, spletna stran ali podobno). Podjetje mora izvrševati organiziran program za ponujanje blaga in storitev na daljavo, izključene so vse enkratne transakcije, ki ne pomenijo organiziranega sistema. Pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov, je pogodba, ki jo skleneta ponudnik in potrošnik med srečanjem izven poslovnih prostorov; med obiskom zastopnika na potrošnikovem domu ali delovnem mestu; v poslovnih prostorih ponudnika takoj za tem, ko je bil potrošnik obravnavan zunaj prostorov podjetja ali pa pogodba, sklenjena med izletom, ki ga organizira podjetje z namenom ali učinkom trženja in prodaje blaga ali storitev.[1]

PRAVICE POTROŠNIKOV OB SKLENITVI POGODBE

Pred sklenitvijo opisanih pogodb se ima potrošnik pravico seznaniti z bistvenimi elementi pogodbe, denimo s podatki o podjetju (ime, firma, sedež); z bistvenimi lastnostmi blaga ali storitve; končno ceno (vključno z davki, dostavo, načinom plačila); ter o pravici do odstopa od pogodbe.[2] Pri pogodbi, sklenjeni izven poslovnih prostorov, je treba te informacije izročiti potrošniku na papirju ali drugemu trajnemu nosilcu podatkov. Namen tega določila je informiranost potrošnika. Temu sledi naknadno informiranje po sklenitvi pogodbe v posebni obliki.[3] Pri pogodbah sklenjenih na daljavo, pa ni zahteve po pisni obliki predhodnih informacij, temveč podjetje informira potrošnika na način, ki je primeren za uporabljeno sredstvo za komuniciranje na daljavo, ter v enostavnem in razumljivem jeziku informacije zagotovi, ali da na voljo.

Posebnost pri sklenitvi pogodbe na daljavo je (ločeno od predpogodbenih informacij) zagotovitev jasnega opozorila o glavnih značilnostih, tik preden potrošnik odda naročilo. Podjetje mora zagotoviti, da potrošnik v postopku oddaje naročila pri sklenitvi pogodbe na daljavo z uporabo elektronskih sredstev izrecno potrdi, da se z oddajo naročila strinja s plačilom. Takoj po oddaji naročila podjetje potrošniku pošlje potrdilo (navadno v obliki pogodbe po elektronski pošti), ki mora biti trajno dostopno. To potrdilo mora vsebovati tudi informacije o pravici do odstopa.

ODSTOP OD POGODBE, SKLENJENE NA DALJAVO ALI IZVEN POSLOVNIH PROSTOROV

Pri obeh vrstah pogodb ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe v 14-ih dneh od prejema blaga ali od sklenitve pogodbe (storitev), brez stroškov in brez navajanja razlogov (»cooling off period«). Smisel te ureditve je v tem, da potrošnik pred nakupom nima možnosti fizičnega preizkusa blaga oziroma sanacija psihološkega pritiska pri prodaji od vrat do vrat. Podjetje ob vračilu potrošniku ne sme zaračunati nobenih nadomestil, razen poštnine pri vračilu blaga. Kadar potrošnik ni ustrezno obveščen o pravici do odstopa, se rok za odstop podaljša za toliko, dokler ga podjetje v skladu z zakonom ne obvesti. Po obvestilu ima potrošnik na voljo še 14 dni za uveljavitev svoje pravice. Pravica do odstopa pa v vsakem primeru ugasne po dvanajstih mesecih od sklenitve pogodbe ali prejema blaga. Pri odstopu in vračilu blaga ni potrebe po posebnem obveščanju prodajalca. Potrošnik lahko odstopi od pogodbe konkludentno (z vračilom blaga), z izpolnitvijo obrazca pri prodajalcu ali na katerikoli ustrezen način.

Posledica odstopa od pogodbe je, da morata obe stranki vrniti druga drugi tisto, kar sta prejeli. Denar mora biti vrnjen na način, kot je bil plačan. Če pa je potrošnik v 14-ih dneh blago uporabljal preko meja preizkusa, mora podjetju povrniti zmanjšano vrednost blaga. Nadomestila za zmanjšano vrednost ni potrebno vrniti, če je potrošnik z blagom ravnal na običajen način. V primeru, da potrošnik ni bil obveščen o pravici do odstopa, ter je stvar uporabljal dlje časa, po pravilnem obvestilu ni dolžan povrniti stroškov uporabe blaga. Šteje se, da je prodajalec sam prevzel to tveganje s tem, ko je opustil obveznost ustreznega obveščanja o pravici do odstopa. Prodajalec ima pravico zadržati vračilo denarja, dokler blaga ne dobi nazaj.

KDAJ OD POGODBE NI MOGOČE ODSTOPITI?

Pravila o pogodbah na daljavo in o pogodbah, sklenjenih zunaj poslovnih prostorov, se ne uporabljajo denimo za pogodbe o nepremičninah; o organiziranih paketnih potovanjih; finančnih storitvah; igrah na srečo, ali zdravstveni in lekarniški dejavnosti.[4] Določbe o pogodbah zunaj poslovnih prostorov se ne uporabljajo za pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, če vsota vseh plačil, ki jih mora plačati potrošnik na podlagi te pogodbe, ne presega 20 evrov.

V nekaterih primerih pa potrošnik nima pravice do odstopa v 14-ih dneh (razen, če se s prodajalcem dogovori drugače). Tako denimo potrošnik ne more odstopiti od pogodbe o blagu ali storitvah, katerih cena je odvisna od nihanj na trgih, na katera podjetje nima vpliva in ki lahko nastopijo v roku odstopa od pogodbe; o blagu, ki je izdelano po natančnih navodilih potrošnika in prilagojeno njegovim osebnim potrebam; o blagu, ki je hitro pokvarljivo ali mu hitro preteče rok uporabe, ali od pogodbe, sklenjene na javnih dražbah.[5]

Za konec vas lepo vabimo k branju našega članka o stvarnih napakah in garancijah, ki natančno obravnava razliko med pojmoma ter pravice potrošnika iz naslova stvarnih napak.

Dženita Arapović, dipl. prav. (UN)

[1] 43. člen ZVPot.

[2] 43.b člen ZVPot.

[3] a43č člen ZVPot.

[4] 43. a člen ZVPot-1 določa 12 tipov pogodb na daljavo, za katere ne veljajo določbe o prodaji na daljavo.

[5] 43. č člen ZVPot-1 v tretjem odstavku vsebuje 13 izjem od pravice do odstopa.