Pes človekov najboljši prijatelj je fraza, ki se uporablja že vrsto let. Ljudje namreč iz generacije v generacijo prenašajo občutja in navade, ki so pse, nekdaj le čuvaje in lovce, spremenile v prijazno podrejene kosmatince, ki človeku predstavljajo družabnika in veselje. A odločitev zanj prinaša veliko mero odgovornosti tako za zaščito življenja, zdravja in dobrobiti psa, kot tudi za zagotavljanje varnosti okolice.

          I. Odgovornost skrbnika živali

Predpis, ki ureja obravnavano tematiko je Zakon o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv[1]), ki med drugim vsebuje splošne zahteve za obvladovanje psov, da ti niso nevarni okolici. Navedeni zakon določa, da je skrbnik živali[2] tisti, ki ima dolžnost, da z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma drugimi ukrepi zagotovi, da žival ne predstavlja nevarnost okolici. Nadalje določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varnost psa tako, da je pes na povodcu.[3] Javno mesto pa je v skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1)[4] vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.[5]

Ob vse večji izbiri pasjih parkov tudi v Sloveniji ZZZiv določa izjemo od zgoraj omenjenega pravila. In sicer, na javnih mestih, ki so s predpisom lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehajanju in druženju psov ter so ustrezno označena in ograjena tako, da je onemogočen pobeg, ni potrebna uporaba povodca. Enako velja tudi za lovske pse v času lova.[6]

Opustitev ravnanja v zvezi z ustrezno vzgojo, šolanjem in drugimi morebitnimi ukrepi, ki zagotavljajo, da žival ni nevarna za okolico in tudi opustitev fizičnega varstva psa fizične osebe na javnem mestu predstavljata prekršek, ki se kaznuje z globo od 200 do 400 evrov.[7]

          II. Kako ravnati ob ugrizu psa?

 Ob ugrizu psa je potrebno najprej poskrbeti za oskrbo poškodovane osebe ali živali in šele nato ugotoviti identiteto in lastništvo psa, ki je povzročil ugriz.

Poškodovana oseba se naj takoj po ugrizu[8] odpravi k osebnemu zdravniku ali zdravniku urgentne medicine, ki bo po obravnavi rane osebo napotila naprej v antirabično ambulanto, skladno s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni. Antirabična ambulanta mora vnesti podatke o ugrizu psa v centralni register hišnih živali[9] (v nadaljevanju CRHŽ[10]), in hkrati pozvati skrbnika psa, da se s psom zglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino in o ugrizu psa obvestiti pristojni območni urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju UVHVVR). Pristojna veterinarska organizacija mora podatke o opravljenih pregledih na steklino iz prejšnjega odstavka vnesti v CRHŽ in o rezultatih teh pregledov obvestiti antirabično ambulanto. V primeru, da antirabična ambulanta ne prejme podatka o opravljenih pregledih na steklino v roku 15 dni od ugriza psa, mora o tem obvestiti UVHVVR.

Poškodovano žival zaradi ugriza psa za obravnavo poškodbe odpeljemo območni veterinski ambulanti, ki mora podatke o ugrizu psa v roku 3 delovnih dni vnesti v CRHŽ.

Če ugriz psa obravnava policija ali pristojni inšpektor, morajo slednji v roku 24 ur obvestiti UVHVVP, ki podatke o ugrizu psa vnese v CRHŽ.[11]

V primeru, da pes z ugrizom povzroči ali je bil udeležen pri povročitvi smrti človeka ali hude telesne poškodbe, veterinar zaradi odvrnitve splošne nevarnosti in za izvedbo pregleda psa na steklino z ustno odločbo odvzame psa in odredi takojšnjo namestitev psa v izolatorij pristojne veterinske organizacije.[12] Veterinar lahko v tem primeru odredi usmrtitev psa.

          III. Nevaren pes

Pes pridobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v inšpekcijskem postopku, kjer je ugotovljeno, da je pes neobvladljiv ali kaže napadalno vedenje[13] do človeka oziroma je ugriznil človeka ali žival. Status nevaren pes se vpiše tudi v CRHŽ.[14]

Ne glede na prejšnji odstavek pa se za nevarne pse ne štejejo:

  • službeni psi državnih organov, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti;
  • pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na označenem ograjenem pašniku;
  • pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede ali tropa na označenem neograjenem pašniku, kjer je čreda s pastirskim psom pod neposrednim nadzorom pastirja;
  • pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času premeščanja črede ob prisotnosti pastirja;
  • psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom;
  • psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi;
  • psi, ki še niso dopolnili 6 mesecev in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve psa pa je bil vnesen v CRHŽ že pred ugrizom.[15]

Pridobitev omenjenega statusa prinaša skrbnikom nevarnih psov dodatne zakonsko določene obveznosti. Skrbniki morajo vselej zagotovljati fizično varstvo psa na enega izmed načinov:

  • pes je na povodcu in opremljen z nagobčnikom
  • zaprt v pesjaku ali objektu
  • ograjen v prostoru z ograjo visoko najmanj 1.8 m, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom.[16]

Za primer opustitve fizičnega varstva nevarnega psa je predpisana globa od 800 do 1200 eurov.

Prav tako skrbniku ni dovoljeno zaupati nevarnega psa v vodenje osebam mlajšim od 16 let,[17] saj nespoštovanje omenjene določbe pomeni prekršek, za katerega globa znaša od 400 do 800 eur.

26.c člen ZZZiv nadalje določa obvezno šolanje psov za primer, če:

  • nevaren pes z ugrizom povzroči poškodbo, pa ne gre za posebno hudo telesno poš V opisanem primeru je šolanje psa treba izvesti najpozneje do dopolnjenega 2. leta starosti psa, če je pes že star 2. leti pa v roku 6. mesecev od ugriza psa;
  • ali gre za psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot lastnik, katerega pes je bil usmrčen v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega č Tu pa je šolanje psa treba izvesti najpozneje do dopolnjenega 2. leta starosti psa, če je pes že star 2. leti pa v roku 6. mesecev od usmrtitve prejšnjega psa oziroma nabave novega psa.

Šolanje mora biti opravljeno ob udeležbi lastnika psa po programu, ki ga potrdi UVHVVR, na podlagi mnenja strokovne komisije. Program mora vsebovati navedbo izvajalca oz. izvajalcev šolanja in dokazila o njihovih izkušnjah s področja poznavanja vedenja, vzreje oz. šolanja psov. Po opravljenem šolanju psa komisija preveri uspešnost šolanja, lastnik pa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek tudi zapiše v CRHŽ.[18] Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, se odredi usmrtitev.[19]

          IV. Odškodninska odgovornost v primeru ugriza psa

Poleg vsega navedenega je potrebno izpostaviti še odškodninsko odgovornost imetnika psa, ki je povzročil ugriz.

Obligacijski zakonik[20] loči med odgovornostjo za škodo, ki jo povzroči domača žival in med odgovornostjo za škodo, ki jo povzroči nevarna žival. Za škodo, ki jo povzroči domača žival, njen imetnik odgovarja po pravilih objektivne odškodninske odgovornosti (obstaja povečana nevarnost za nastanek škode). Odgovornost imetnika domače živali pa se presoja po pravilih o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. Sledeče pomeni, da se imetnika oprosti odgovornosti za škodo, če dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.[21]

Po škodnem dogodku oškodovance pogosto zanima, na kakšen način in od koga lahko zahtevajo povračilo. V kolikor ima imetnik psa sklenjeno splošno zavarovanje premoženja, ki praviloma krije tudi odgovornost za škodo, ki jo povzroči pes, odškodnino izplača zavarovalnica na podlagi sklenjene zavarovalne police imetnika. Če tovrstno zavarovanje ne obstaja ali zavarovalna vsota ne zadošča za kritje škode mora nastale stroške (ali njihovo razliko) pokriti lastnik psa iz lastnih sredstev. V primeru, da lastnik odškodnine ne povrne prostovoljno, oškodovancu preostane le sodno uveljavljanje odškodnine, kjer je sodišče tisto, ki določi višino in način plačila odškodnine. Izračun višine odškodnine je odvisen zlasti od obsega poškodbe, časa in načina zdravljenja, morebitne skaženosti (brazgotin), pretrpljenega strahu, ipd.[22]

Da bi se izognili vsem zgoraj navedenim posledicam ugriza psa, je najpomembneje, da kot lastniki oziroma skrbniki psa poskrbite za ustrezno vzgojo in nadzorstvo ter sprejemate ukrepe, ki bodo zagotavljali, da Vaš pes ne bo nevaren za okolico. Kljub temu pa obstaja dolžnost tretjih oseb, ki prihajajo v stik s tujim psom, da se do njih vedejo spoštljivo, da ne silijo v njihovo neposredno bližino (razen v primerih v katerih so izrecno povabljeni s strani lastnika), upoštevajo opozorila lastnika, ipd.

Urša Podgoršek

[1] Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20 in 159/21). Dostopen na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1353.

[2] Skrbnik živali je pravna ali fizična oseba, ki odgovarja za žival, ne glede na to, ali je njen lastnik ali zanjo le skrbi.

[3] 11. člen ZZZiv.

[4] Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20). Dostopen na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3891.

[5] 2. točka 2. člena ZJRM-1.

[6] 11. člen ZZZiv.

[7] 46.a člen ZZZiv.

[8] Ugriz je poškodba živali ali človeka, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice.

[9] CRHŽ označuje spletno aplikacijo, ki omogoča delni vpogled v podatke o svojem hišnem ljubljenčku, in sicer omgoča dostop do številke mikročipa ali druge veljavne oznake, datuma rojstva živali, kraja bivanja lastnika živali, informacije o statusu živali (živa, izgubljena, odjavljena, mrtva, drugo) ter datuma zadnjega in naslednjega cepljenja proti steklini. Če je psu z odločbo uradnega veterinarja dodeljen status nevarnega psa, se ob vpogledu v podatke o psu izpiše “nevaren pes”. Dostop je možen na: https://storitve-mkgp.gov.si/dad/crpsi_javno/wjavnivpogled.startup.

[10] Uporablja se tudi kratica CRPsi.

[11] 26.a člen ZZZiv.

[12] 26.b člen ZZZiv.

[13] Napadalno vedenje se kaže predvsem v fizičnem stiku, pri uporabi krempljev, udarcu s telesom ali gobcem, ali pa le z grozečim lajanjem, renčanjem in zaganjanjem proti človeku.

[14] 11.a člen ZZZiv.

[15] 11.a člen ZZZiv.

[16] 12. člen ZZZiv.

[17] Prav tam.

[18] 26.c ZZZiv.

[19] 43. člen ZZZiv.

[20] Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631). Dostopen na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1263.

[21] Plavšak N., Juhart M., Vrenčur R., Obligacije, splošni del: komentar splošnega dela Obligacijskega zakonika, Tax-Fin-Lex, Ljubljana, 2020, str. 653, 655.

[22] Pisnik S., Ugriz psa: ukrepanje in posledice, Pravna praksa, št. 28, 2020, str. 23-24.

Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!

Kategorije prispevkov

Naštej kategorije: Pravo za vse

Najnovejši prispevki