Odgovornost in posledice v primeru ugriza psa

Vedno več ljudi se odloča za štirinožne prijatelje, s čimer pa se je potrebno zavedati, da takšna odločitev zahteva veliko mero odgovornosti, zlasti iz vidika varnosti.

Splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici, določa Zakon o zaščiti živali (v nadaljevanju ZZZiv).[1] Navedeni zakon določa, da mora skrbnik živali z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici. Nadalje določa, da morajo skrbniki psov na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu.[2] Javni kraj je v skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru (ZJMR-1)[3] vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur.

Opustitev ravnanja v zvezi z ustrezno vzgojo, šolanjem in drugimi ukrepi, da žival ni nevarna za okolico in tudi opustitev fizičnega varstva psa fizične osebe na javnem mestu je prekršek, ki se kaznuje z globo od 200 do 400 evrov.[4]

V primeru, da pride do ugriza psa, je najprej potrebno poskrbeti za oskrbo poškodovane osebe ali živali, nato pa ugotoviti identiteto in lastništvo psa, ki je povzročil ugriz.

Za poškodovano osebo je najprimerneje, da takoj obišče osebnega zdravnika ali zdravnika urgentne medicine, ki oceni stopnjo poškodbe in napoti poškodovanega v antirabično ambulanto, skladno s predpisi, ki urejajo nalezljive bolezni. Antirabična ambulanta mora vnesti podatke o ugrizu psa v centralni register psov (v nadaljevanju CRPsi), hkrati pa pozvati skrbnika psa, da se s psom oglasi v pristojni veterinarski organizaciji zaradi preveritve suma na steklino in o ugrizu psa obvestiti pristojni območni urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju UVHVVR). Pristojna veterinarska organizacija mora navedene podatke o opravljenih pregledih na steklino vnesti v CRPsi in o rezultatih teh pregledov obvestiti antirabično ambulanto. V kolikor antirabična ambulanta ne prejme podatkov o opravljenih pregledih na steklino v roku 15 dni od ugriza psa, mora o tem obvestiti UVHVVR.

V primeru poškodbe živali zaradi ugriza psa, pa je potrebna obravnava v pristojni veterinarski ambulanti, ki mora podatke o ugrizu psa vnesti v CRPsi v roku 3 delovnih dni.

Policija in drugi pristojni organi po ZZZiv za obravnavo takšnih dogodkov, morajo v roku 24 ur obvestiti UVHVVR, ki podatke o ugrizu vnese v CRPsi.[5]

Ko pristojni območni urad prejme obvestilo o ugrizu s strani antirabične ambulante (poškodba človeka), veterinarske organizacije (poškodba drugega psa ali živali) ali s strani policije, ki je obravnavala dogodek, v postopku preveri vse navedbe in izda odločbo.

Nevaren pes je po definiciji ZZZiv:

• pes, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, to so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka in
• pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival.[6]

Za nevarne pse pa ne štejejo:

• službeni, policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti,
• psi katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom,
• psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi in
• psi, ki še niso dopolnili devet mesecev starosti in so v tem obdobju ugriznili enkrat, datum skotitve pa je vnesen v CRPsi že pred ugrizom.[7]

Pes postane nevaren, ko je v uradnem postopku ugotovljeno, da je pes neobvladljiv in/ali kaže napadalno vedenje do človeka oziroma je bil ugriz evidentiran, dokazan in so bili izvedeni vsi predpisani postopki. V navedenih primerih tak pes dobi status nevarnega psa z odločbo uradnega veterinarja v upravnem postopku.

Pes, ki ima status nevarnega psa, mora biti fizično varovan, za kar morajo poskrbeti skrbniki živali in njihovi prevozniki, in sicer tako:

• da so psi na povodcu in opremljeni z nagobčnikom,
• da so zaprti v pesjaku ali objektu,
• da so v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom.

Pomembno je izpostaviti, da nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, mlajšim od 16 let.[8]

Opustitev fizičnega varstva nevarnega psa fizične osebe se prav tako obravnava kot prekršek, ki se kaznuje z globo od 800 do 1200 evrov.[9]

Če pes, s statusom nevarnega psa ponovno ugrizne, vendar ne gre za posebno hudo telesno poškodbo, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki ga je potrebno izvesti najpozneje do dopolnjenega 2 leta starosti psa, v kolikor pa je pes že dopolnil 2 leti pa v roku 6 mesecev od ugriza psa. Navedenega šolanja se morata udeležiti pes in njegov lastnik oziroma skrbnik, in sicer po programu, ki je odobren s strani UVHVVR. Uspešnost opravljenega šolanja preveri komisija, ki jo imenuje nosilec programa šolanja. Lastnik psa je dolžan potrdilo dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v CRPsi. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, uradni veterinar odredi usmrtitev psa.[10]

V primeru, da pes povzroči smrt ali hudo telesno poškodbo, se izpelje poseben postopek, v katerem uradni veterinar odredi usmrtitev psa.[11]

Poleg vsega navedenega pa je potrebno izpostaviti še odškodninsko odgovornost v primeru ugriza psa. Obligacijski zakonik (OZ)[12] odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival, nalaga njenemu imetniku. Če škodo povzroči domača žival, je odgovornost imetnika krivdna, če pa škodo povzroči nevarna žival, njen imetnik odgovarja objektivno. Pri uveljavljanju odškodnine zaradi ugriza psa se tako upoštevata objektivna odgovornost (povečana nevarnost za nastanek škode) kot tudi krivdna odgovornost (imetnik ni poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo).

Odškodnina za ugriz psa se lahko izplača iz zavarovalne police imetnika psa, saj ima večina imetnikov psov v okviru splošnega zavarovanja premoženja praviloma zavarovano tudi odgovornost za škodo, ki jo povzroči pes. V primeru, da tovrstno zavarovanje ne obstaja ali zavarovalna vsota ne zadošča za kritje stroškov, mora nastale stroške (ali njihovo razliko) pokriti lastnik iz lastnih sredstev. V primeru, da lastnik psa prostovoljno ne pristane na povračilo odškodnine, je potrebno sodno uveljavljanje odškodnine, kjer sodišče določi višino in način plačila odškodnine. Višina odškodnine pa je odvisna zlasti od obsega poškodbe, časa in načina zdravljenja, morebitne skaženosti (brazgotin) ter pretrpljenega strahu.

V sled vsem navedenim posledicam, ki jih lahko prinese ugriz psa, je tako najpomembneje, da lastniki oziroma skrbniki psov preventivno poskrbijo za primerno nadzorstvo in ustrezno vzgojo in ukrepe, da njihovi psi niso nevarni za okolico. Vsekakor pa ni odveč opozoriti tudi na dolžnost tretjih oseb, ki prihajajo v stik s psi, da se do živali vedejo spoštljivo, upoštevajo opozorila lastnika in ne silijo v njihovo neposredno bližino, v kolikor niso izrecno povabljeni s strani lastnika, in podobno.

Nastja Dolamič, mag. prav.

[1] Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo in 21/18 – ZNOrg.

[2] Drugi in tretji odstavek 11. člena ZZZiv.

[3] Uradni list RS, št. 70/06.

[4] 46.a člen ZZZiv.

[5] 26.a člen ZZZiv.

[6] 9. in 10. točka 5. člena ZZZiv.

[7] 9. točka 5. člena ZZZiv.

[8] 12. člen ZZZiv.

[9] 2. točka 45. člena ZZZiv.

[10] 26.c člen ZZZiv.

[11] 26.b člen ZZZiv.

[12] Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.