KRIPTOVALUTE

V nadaljevanju je predstavljen pojem kriptovalut in davčni vidik dohodkov oz. dobička, doseženega z rudarjenjem ali s trgovanjem z virtualnimi valutami. Namen članka je na kratek in razumljiv način predstaviti pojem kripto oz. virtualnih valut in način obdavčitve dohodka, doseženega s trgovanjem in rudarjenjem le teh, da bodo davčni zavezanci, ki poslujejo z virtualnimi valutami, lažje prepoznali, katere vrste dohodkov dosegajo. V tem prispevku se bomo osredotočili na fizične osebe.

Continue reading “KRIPTOVALUTE”

Spor zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva ali materinstva

Osrednji predpis na področju sporov zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva ali materinstva, za katere se uporablja tudi izraz paternitetni spori je Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ).[1]

Continue reading “Spor zaradi ugotovitve ali izpodbijanja očetovstva ali materinstva”

ODGOVORNOST IN POSLEDICE V PRIMERU UGRIZA PSA

Pes človekov najboljši prijatelj je fraza, ki se uporablja že vrsto let. Ljudje namreč iz generacije v generacijo prenašajo občutja in navade, ki so pse, nekdaj le čuvaje in lovce, spremenile v prijazno podrejene kosmatince, ki človeku predstavljajo družabnika in veselje. A odločitev zanj prinaša veliko mero odgovornosti tako za zaščito življenja, zdravja in dobrobiti psa, kot tudi za zagotavljanje varnosti okolice.

Continue reading “ODGOVORNOST IN POSLEDICE V PRIMERU UGRIZA PSA”

KRATEK VODNIK PO UVELJAVLJANJU PRAVICE DO IZREDNE DENARNE SOCIALNE POMOČI

V zadnjih mesecih smo po dolgotrajni in izčrpavajoči epidemiji koronavirusa z višanjem stroškov ogrevanja, cen pogonskih goriv in hrane doživeli nov udarec, ki je pri ljudeh povzročil nove težave ali pa je že obstoječe stiske le še poglobil. Zgodbe so različne, vendar pa je mnogim skupno dejstvo, da si družine in posamezniki ob kopičenju finančnih bremen, kljub pomoči države z izplačili solidarnostnih dodatkov, sami več ne morejo pomagati. Pri tem nas žalosti dejstvo, da premnogi bodisi niso seznanjeni z upravičenji, ki bi jim lahko vsaj delno pomagala izboljšati njihovo finančno situacijo bodisi jih pri uveljavljanju omejuje občutek sramu, nepoznavanje postopka, številne pa tudi neupravičen strah, da bi morali oni sami ali pa njihovi dediči po njihovi smrti izplačani denarni znesek vračati.

Izredna denarna socialna pomoč, na katero se bomo osredotočili v tem prispevku, je le ena izmed pravic iz javnih sredstev, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.[1] Popeljali vas bomo skozi osnovne informacije v zvezi z uveljavljanjem te pravice ter vas spotoma opozorili na dele, ki si jih velja posebej zapomniti.

Continue reading “KRATEK VODNIK PO UVELJAVLJANJU PRAVICE DO IZREDNE DENARNE SOCIALNE POMOČI”

LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB – SOLASTNINA

V enem izmed prejšnjih prispevkov smo že pisali, kako morajo solastniki postopati v primeru delitve solastnine.[1] V tokratnem pa vam bomo skušali predstaviti, kako je solastnina definirana in urejena v slovenskem pravnem sistemu ter kakšne pravice in obveznosti ustvarja za lastnike v solastninskem razmerju.

Uvodoma si najprej poglejmo, kje je pri nas solastnina sploh urejena? Solastnina je skupaj s skupno lastnino urejena v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju: SPZ),[2] natančneje v tretjem oddelku, naslovljenem kot »Lastninska pravica več oseb«.

Continue reading “LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB – SOLASTNINA”

Sodišče nam je izreklo pogojno obsodbo – kaj to pomeni?

V kazenskem postopku lahko sodišče izda oprostilno,[1] zavrnilno[2] ali obsodilno[3] sodbo. Z obsodilno sodbo  spozna obtoženca za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja.[4] V sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, sodišče (med drugim) izreče tudi, na kakšno kazen se obtoženec obsodi ali se mu po določbah kazenskega zakona odpusti kazen; lahko pa izreče odločbo o pogojni obsodbi.[5] Ob določenih pogojih (ki so opredeljeni v Kazenskem zakoniku, v nadaljevanju KZ-1), sme torej sodišče storilcu kaznivega dejanja izreči pogojno obsodbo namesto kazni. [6] KZ-1 med opozorilnimi sankcijami ureja tudi pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom.[7]

V tem prispevku bo podrobneje opisana pogojna obsodba. Statistični podatki namreč kažejo, da je najpogostejša kazenska sankcija pri nas ravno pogojna obsodba.[8]

Continue reading “Sodišče nam je izreklo pogojno obsodbo – kaj to pomeni?”

Razdedinjenje in dedna nevrednost

Osrednji predpis na področju dedovanja v slovenskem pravnem redu je Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD),[1] ki omogoča dedovanje na podlagi zakona ali oporoke (7. člen ZD). Tako o oporočnem[2] kot o zakonitem[3] dedovanju smo v Društvu Pravo za vse že pisali, zato se bomo v tem članku podrobneje posvetili institutoma, ki dedičem preprečujeta dedovanje.

Govorili bomo o dedni nevrednosti in razdedinjenju. Uvodoma lahko izpostavimo, da pride institut razdedinjenja v poštev samo pri oporočnem dedovanju, medtem ko je dedna nevrednost lahko uveljavljena tako pri dedovanju na podlagi zakona kot tudi na podlagi oporoke (16. in 42. člen ZD).

Continue reading “Razdedinjenje in dedna nevrednost”