Odgovornost odvetnika za slabo opravljeno delo

Ko se posamezniki znajdejo v pravnih težavah, se ti praviloma obrnejo na strokovnjake. Med njimi so na prvem mestu odvetniki. Ti so namreč po 2. členu Zakona o odvetništvu kot strokovnjaki na pravnem področju zadolženi za pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje strank pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje strank v njihovih pravnih razmerjih.

S tem, ko se oseba posluži storitev odvetnika (mu na primer zaupa rešitev določenega spora), odvetnik seveda ni zavezan zadeve rešiti na za stranko zadovoljiv način. Kljub temu pa lahko stranka od odvetnika skladno z določbo 11. člena Zakona o odvetništvu utemeljeno pričakuje, da bo ta pri njenem zastopanju ravnal vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike.

Ker v praksi prihaja do kršitev, se lahko strankam postavi vprašanje, kaj lahko v takšnih primerih sploh storijo. Kakšne so torej možnosti stranke, če njihovi odvetniki pri opravljanju dela kršijo svoje zakonsko določene obveznosti, njim pa na tej podlagi nastane škoda?

Continue reading “Odgovornost odvetnika za slabo opravljeno delo”

Pravica posameznika do izbrisa njegovih osebnih podatkov

Pravica do izbrisa ali pravica do pozabe daje vsakemu posamezniku možnost, da od upravljavca osebnih podatkov[1] zahteva, da ta brez nepotrebnega odlašanja izbriše vse osebne podatke v zvezi z njim.[2] Gre za eno izmed pravic, ki jih posamezniku zagotavlja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR) in je podrobneje opredeljena v 17. členu GDPR.[3] Zagotavljanje pravic posameznikom predstavlja pomemben del GDRP (členi 15 do 21), na osnovi katerega morajo praktično vse organizacije, ki obdelujejo osebne podatke posameznikov, le-tem omogočiti, da sami določajo, na kakšen način in v kakšnem obsegu se obdelujejo njihovi osebni podatki. Posameznik v praksi najpogosteje nastopa v vlogi potrošnika, torej fizične osebe, ki pa je v razmerju do upravljavcev osebnih podatkov (ponudnikov blaga in storitev) bistveno šibkejša stranka, zaradi česar je nujno, da se mu omogoči nadzor nad obdelavo njegovih osebnih podatkov, ter da se na drugi strani tudi določijo sankcije za tiste upravljavce, ki zahtev posameznikov ne bodo uresničevali.[4]

Continue reading “Pravica posameznika do izbrisa njegovih osebnih podatkov”

Sporazumna razveza zakonske zveze pred notarjem

Družinski zakonik (DZ)[1] je bil sprejet 21. marca 2017, v celoti pa se je začel uporabljati 15. aprila 2019. Cilj omenjenega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti pri odločanju o zakonskih in družinskih sporih.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)[2], ki je bil v veljavi in uporabi do DZ, je v 63. členu določal naslednje načine prenehanja zakonske zveze: s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze.

DZ pa je poleg teh načinov uveljavil še razveljavitev zakonske zveze, pri tem pa v okviru sporazumne razveze zakonske zveze uvedel še sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem. Ta institut je določen v 97. členu DZ, podrobneje pa je predstavljen v nadaljevanju. Continue reading “Sporazumna razveza zakonske zveze pred notarjem”

Imisije, institut sosedskega prava

Sosedsko pravo je zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednih nepremičnin. V slovenskem pravnem sistemu je sosedsko pravo urejeno v 4. oddelku Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, s spremembami, v nadaljevanju: »SPZ«), v okvir katerega sodijo določbe glede (i) prepovedanih imisij, (ii) vzdrževalnih del, (iii) ureditve meje, (iv) uporabe meje, (v) mejnih in drevesnih znamenj, (vi) zasledovanja živali na tuji nepremičnini in (vii) nujne poti. Prav tako sodi v okvir sosedskega prava tudi ureditev gradnje čez mejo, ki jo SPZ določa v 47. členu.

SPZ v 73. členu določa splošno pravilo, po katerem morajo lastniki nepremičnin ravno zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode (prvi odstavek 73. člena SPZ). Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Sosedsko pravo se zato ne omejuje zgolj na pravna razmerja med neposredno meječimi nepremičninami, temveč zaobsega tudi bolj oddaljene nepremičnine, in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.[1] Ob tem je potrebno omeniti, da pravna razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin poleg SPZ urejajo tudi javnopravni predpisi na področju graditve objektov, urejanja prostora, varstva okolja in evidentiranja nepremičnin. Continue reading “Imisije, institut sosedskega prava”

Predkupna pravica pri prodaji in nakupu nepremičnine

V predmetnem članku bodo na kratek, razumljiv in posplošen način predstavljene osnovne značilnosti instituta predkupne pravice, katero je potrebno vzeti v obzir v primeru prodaje in nakupa nepremičnine. Razvidno bo, da je način uresničevanja predkupne pravice ali način varstva v primeru kršitev morebitnih predkupnih pravic, lahko raznolik in odvisen od posameznega primera.

Osnovni namen članka je bralca opozoriti na pomembnost upoštevanja morebitnih predkupnih pravic v postopkih prodaje oz. nakupa nepremičnin, kakor na splošno opozoriti na raznovrstnost primerov v zvezi s predkupnimi pravicami, kar terja še posebno pozornost oz. previdnost. Continue reading “Predkupna pravica pri prodaji in nakupu nepremičnine”

Fintech ponudniki plačilnih storitev in plačilni računi v tujini

Del industrije 4.0 je tudi finančna tehnologija ang. „Fintech“, ki se uporablja za opis novih tehnologij, ki poskušajo izboljšati in avtomatizirati izvajanje ter uporabo finančnih storitev. V bistvu se fintech uporablja za pomoč podjetjem, lastnikom podjetij in potrošnikom, da bolje upravljajo svoje finančno poslovanje, procese in življenje s pomočjo specializirane programske opreme in algoritmov, ki se uporabljajo v računalnikih in vse bolj tudi v pametnih telefonih. Beseda fintech je skovanka iz besed, ki samostojno pomenijo: “finančne tehnologije“. Fintech storitve se pojavljajo ne le na področju finančnih storitev, kot jih ponujajo banke, ampak tudi na področju kriptovalut, zavarovalništva, investicijskih družb ipd. Te tehnologije pa so od uporabnika oddaljene dobesedno le „dotik“ stran in so vse bolj priljubljene.

Continue reading “Fintech ponudniki plačilnih storitev in plačilni računi v tujini”

Andražu v spomin

Ob današnjem dnevu si drznemo objaviti nekaj, kar ni obarvano s pravno tematiko, a zato nič manj pomembno. Celo nasprotno.
V letošnjem letu nas je zapustil eden naših najbolj vestnih in srčnih članov, Andraž Strgar.
Andraž je bil naš član tri leta in v tem času je s svojimi nasveti in deljenjem svojega bogatega znanja pomagal stotinam ljudi. Bil je izvrsten pravnik, a še boljši človek.
Kljub temu, da mu je življenje postreglo z marsikatero oviro, slednjih nikoli ni jemal kot izgovor, temveč vedno kot izziv, ki ga je vsakokrat premagal. Njegova pozitivna naravnanost do življenja in iskreno veselje za uspehe drugih sta vrlini, ki ju dandanes le stežka najdemo pri ljudeh.
Vsi, ki smo imeli to čast, da smo poznali Andraža, smo se od njega naučili ogromno. Ponosni smo, da smo ga lahko imeli za člana društva, a še bolj, da je bil naš Prijatelj.
Dragi Andraž, počivaj v miru. Pogrešamo te.

Posebnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu

Invalidi so po Zakonu o delovnih razmerjih – 1 (v nadaljevanju: ZDR-1) posebej varovana kategorija delavcev, zato je za odpoved pogodbe o zaposlitvi predviden poseben postopek. V praksi se seveda lahko zgodi, da potreba po delu, ki ga je opravljal delavec invalid, preneha. Temu je lahko tako bodisi iz poslovnih razlogov ali pa iz razloga podane invalidnosti (in posledične nemožnosti opravljanja dela).

Kako torej sme (oziroma mora) postopati delodajalec, če želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je invalid?

Continue reading “Posebnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu”

Vaše pravice pri opravljanju plačilnih storitev

Direktiva o plačilnih storitvah na notranjem trgu (PSD2) velja od 13. januarja 2018 (v nadaljevanju: Direktiva) in je bila prenesena brez sprememb v Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED), ki se uporablja od 22. februarja 2018, pri čemer se določbe 117., 118., 119. in 153. člena navedenega zakona, ki urejajo uporabo varnostnih ukrepov, uporabljajo od 14. septembra 2019.

Zdi se, da je Direktiva na področje izvajanja plačil prinesla dodaten veter v jadra „odpiranja“ tradicionalnih bančnih storitev „fintech“ družbam na eni strani, na drugi strani pa omogoča tradicionalnim bankam, ki se bodo pravi čas odzvale na to bančno revolucijo, da postanejo bolj prijazne do uporabnikov in bolj konkurenčne. Direktiva pa posega tudi na področje varnosti (elektronskega) poslovanja in dodatno skrbi za varnost uporabnikov plačilnih storitev. V tem prispevku sem se osredotočil predvsem na pravice uporabnikov plačilnih storitev pri opravljanju plačilnih storitev, ki so urejene v ZPlaSSIED.

Continue reading “Vaše pravice pri opravljanju plačilnih storitev”