Nakup nove hiše ali stanovanja

V primeru, če nakupujete novo hišo ali stanovanje(v nadaljevanju skupaj: nepremičnina) od investitorja ali vmesnega kupca, pri čemer ste vi končni kupec te nepremičnine , se glede pogodbenega razmerja uporabljajo tako določbe Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, s spremembami, v nadaljevanju: OZ) kot določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Ur. l. RS, št. 18/01, v nadaljevanju: ZVKSES).

V tem prispevku bo prikazana specifičnost takšnega pogodbenega razmerja v primeru zamude prodajalca z izročitvijo nepremičnine in v primeru, ko vam prodajalec izroči nepremičnino z napako. Zaradi uporabe ZVKSES imate kot kupec dodatno zaščito v primeru določenih kršitev prodajalca, vendar je bistvenega pomena, da svoje pravice pravočasno in pravilno uveljavite. Teh dodatnih pravic s prodajalcem ne moreta izključiti ali spremeniti. Če bi v prodajni pogodbi vseeno določila drugače, pa je takšna določba nična in nima učinka.

Continue reading “Nakup nove hiše ali stanovanja”

Kako ravnati v primeru prometne nesreče?

V tem članku so predstavljena obvezna pravila ravnanja in obnašanja v primeru prometne nesreče, tako za udeležence v prometni nesreči, kot tudi vse ostale, ki so prometni nesreči priča, ter nekatere koristne informacije.

Continue reading “Kako ravnati v primeru prometne nesreče?”

Kot voznik sem prejel 18 kazenskih točk – kaj pa sedaj?

Vozniki, ki so uspešno opravili vozniški izpit, bi se načeloma morali zavedati pomena in namena varnosti cestnega prometa in si za zagotavljanje le-tega ves čas tudi prizadevati. Kljub temu pa v praksi vsakodnevno, bodisi namerno bodisi nenamerno, prihaja do kršitev cestnoprometnih predpisov, ki lahko imajo za posledico tudi prenehanje vozniškega dovoljenja, slednje pa za večino voznikov predstavlja znatno bolj zastrašujočo sankcijo kot (zgolj) denarna kazen. Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) namreč kot sankcijo za prekrške med drugim določa tudi izrek kazenskih točk, pri čemer sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja tistemu vozniku, ki v času dveh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk,[1] kadar pa gre za voznika začetnika pa se mu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče že, ko doseže ali preseže 7 kazenskih točk.[2] Konkretno višino denarne kazni in število kazenskih točk, ki so predpisani za posamezne prekrške, pa določa Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).

Kljub doseženim ali preseženim 18 kazenskim točkam pa zakonodaja voznikom pod določenimi pogoji omogoča t.i. »drugo priložnost«, saj lahko ob ustrezno izpeljanem postopku odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniki vozniških dovoljenj dosežejo, da njihovo vozniško dovoljenje, kljub izrečenim 18 (ali več) kazenskim točkam, (začasno) ostane v veljavi, kot je podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju.

Continue reading “Kot voznik sem prejel 18 kazenskih točk – kaj pa sedaj?”

Odgovornost odvetnika za slabo opravljeno delo

Ko se posamezniki znajdejo v pravnih težavah, se ti praviloma obrnejo na strokovnjake. Med njimi so na prvem mestu odvetniki. Ti so namreč po 2. členu Zakona o odvetništvu kot strokovnjaki na pravnem področju zadolženi za pravno svetovanje, zastopanje in zagovarjanje strank pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavljanje listin in zastopanje strank v njihovih pravnih razmerjih.

S tem, ko se oseba posluži storitev odvetnika (mu na primer zaupa rešitev določenega spora), odvetnik seveda ni zavezan zadeve rešiti na za stranko zadovoljiv način. Kljub temu pa lahko stranka od odvetnika skladno z določbo 11. člena Zakona o odvetništvu utemeljeno pričakuje, da bo ta pri njenem zastopanju ravnal vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike.

Ker v praksi prihaja do kršitev, se lahko strankam postavi vprašanje, kaj lahko v takšnih primerih sploh storijo. Kakšne so torej možnosti stranke, če njihovi odvetniki pri opravljanju dela kršijo svoje zakonsko določene obveznosti, njim pa na tej podlagi nastane škoda?

Continue reading “Odgovornost odvetnika za slabo opravljeno delo”

Pravica posameznika do izbrisa njegovih osebnih podatkov

Pravica do izbrisa ali pravica do pozabe daje vsakemu posamezniku možnost, da od upravljavca osebnih podatkov[1] zahteva, da ta brez nepotrebnega odlašanja izbriše vse osebne podatke v zvezi z njim.[2] Gre za eno izmed pravic, ki jih posamezniku zagotavlja Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: GDPR) in je podrobneje opredeljena v 17. členu GDPR.[3] Zagotavljanje pravic posameznikom predstavlja pomemben del GDRP (členi 15 do 21), na osnovi katerega morajo praktično vse organizacije, ki obdelujejo osebne podatke posameznikov, le-tem omogočiti, da sami določajo, na kakšen način in v kakšnem obsegu se obdelujejo njihovi osebni podatki. Posameznik v praksi najpogosteje nastopa v vlogi potrošnika, torej fizične osebe, ki pa je v razmerju do upravljavcev osebnih podatkov (ponudnikov blaga in storitev) bistveno šibkejša stranka, zaradi česar je nujno, da se mu omogoči nadzor nad obdelavo njegovih osebnih podatkov, ter da se na drugi strani tudi določijo sankcije za tiste upravljavce, ki zahtev posameznikov ne bodo uresničevali.[4]

Continue reading “Pravica posameznika do izbrisa njegovih osebnih podatkov”

Sporazumna razveza zakonske zveze pred notarjem

Družinski zakonik (DZ)[1] je bil sprejet 21. marca 2017, v celoti pa se je začel uporabljati 15. aprila 2019. Cilj omenjenega zakonika je zagotavljanje učinkovitejšega izvajanja načela varovanja koristi otroka in izboljšanje pravne varnosti pri odločanju o zakonskih in družinskih sporih.

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)[2], ki je bil v veljavi in uporabi do DZ, je v 63. členu določal naslednje načine prenehanja zakonske zveze: s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega in z razvezo zakonske zveze.

DZ pa je poleg teh načinov uveljavil še razveljavitev zakonske zveze, pri tem pa v okviru sporazumne razveze zakonske zveze uvedel še sporazumno razvezo zakonske zveze pred notarjem. Ta institut je določen v 97. členu DZ, podrobneje pa je predstavljen v nadaljevanju. Continue reading “Sporazumna razveza zakonske zveze pred notarjem”

Imisije, institut sosedskega prava

Sosedsko pravo je zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednih nepremičnin. V slovenskem pravnem sistemu je sosedsko pravo urejeno v 4. oddelku Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, s spremembami, v nadaljevanju: »SPZ«), v okvir katerega sodijo določbe glede (i) prepovedanih imisij, (ii) vzdrževalnih del, (iii) ureditve meje, (iv) uporabe meje, (v) mejnih in drevesnih znamenj, (vi) zasledovanja živali na tuji nepremičnini in (vii) nujne poti. Prav tako sodi v okvir sosedskega prava tudi ureditev gradnje čez mejo, ki jo SPZ določa v 47. členu.

SPZ v 73. členu določa splošno pravilo, po katerem morajo lastniki nepremičnin ravno zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode (prvi odstavek 73. člena SPZ). Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Sosedsko pravo se zato ne omejuje zgolj na pravna razmerja med neposredno meječimi nepremičninami, temveč zaobsega tudi bolj oddaljene nepremičnine, in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.[1] Ob tem je potrebno omeniti, da pravna razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin poleg SPZ urejajo tudi javnopravni predpisi na področju graditve objektov, urejanja prostora, varstva okolja in evidentiranja nepremičnin. Continue reading “Imisije, institut sosedskega prava”

Predkupna pravica pri prodaji in nakupu nepremičnine

V predmetnem članku bodo na kratek, razumljiv in posplošen način predstavljene osnovne značilnosti instituta predkupne pravice, katero je potrebno vzeti v obzir v primeru prodaje in nakupa nepremičnine. Razvidno bo, da je način uresničevanja predkupne pravice ali način varstva v primeru kršitev morebitnih predkupnih pravic, lahko raznolik in odvisen od posameznega primera.

Osnovni namen članka je bralca opozoriti na pomembnost upoštevanja morebitnih predkupnih pravic v postopkih prodaje oz. nakupa nepremičnin, kakor na splošno opozoriti na raznovrstnost primerov v zvezi s predkupnimi pravicami, kar terja še posebno pozornost oz. previdnost. Continue reading “Predkupna pravica pri prodaji in nakupu nepremičnine”