Plačilna nedisciplina delodajalca

I. O PLAČI IN REGRESU

Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran proces dela delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V tem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Temeljna obveznost delavca je torej opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

V 43. členu ZDR-1 je določena obveznost delodajalca, ki mora delavcu zagotavljati delo, za katerega sta se dogovorila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Temeljna pogodbena obveznost delodajalca je, da v zameno za osebno opravljanje dela zagotovi ustrezno plačilo delavcu. Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je skladno s 126. členom ZDR-1 sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, kadar je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pri tem je delodajalec vezan na zakonsko določen minimum ali minimum, ki je določen s kolektivno pogodbo. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Po 134. členu ZDR-1 se plača plačuje za plačilna obdobja, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja, ali najkasneje naslednji delovni dan, če je plačilni dan dela prost dan. Po 135. členu ZDR-1 mora delodajalec delavcu izdati pisni obračun plače za vsako plačilno obdobje posebej (na plačilni dan) in za posamezno koledarsko leto (do 31. januarja za preteklo leto). Tak pisni obračun plače predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere lahko delavec neposredno predlaga sodno izvršbo. V skladu s 4. točko 1. odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1)[2] je potrebno ob vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine plačati tudi sodno takso.

Del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi so tudi prispevki za socialno varnost, ki jih je delodajalec skladno s 3. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)[3] dolžan obračunati in odvesti v imenu in za račun delavca. Gre za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in primer brezposelnosti ter poškodbe pri delu in poklicne bolezni. V kolikor delodajalec opusti obveznost plačila prispevkov to pomeni, da neposredno poseže v delavčevo pravico do plačila za opravljeno delo, s čimer posledično poseže v delavčeve pravice iz nekaterih socialnih zavarovanj.[4] V primeru neplačanih prispevkov ni mogoče predlagati izvršbe na podlagi pisnega obračuna plače kot verodostojne listine. Delavec se lahko obrne na pristojne upravne organe in sproži upravni postopek.

Regres je pravica delavca, ki pripade že s sklenitvijo delovnega razmerja. Vezana je na pravico do letnega dopusta, kar pomeni, da pripada delavcu ne glede na to, ali je ta zaposlen za določen ali nedoločen čas in ali je delavec zaposlen za polni ali krajši delovni čas. Ker gre za eno izmed temeljnih pravic delavca, se tej pravici ni mogoče veljavno odpovedati.[5]

Določila o regresu vsebuje 131. člen ZDR-1. Regres se delavcu izplačuje najmanj v višini minimalne plače in najkasneje do 1. julija v koledarskem letu. Višina regresa mora biti vnaprej določena, nepogojna in neodvisna od poslovnega rezultata ali likvidnosti delodajalca.[6] V primeru nelikvidnosti delodajalca se lahko sicer s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Po 4. odstavku 131. člena ZDR-1 ima delavec, ki ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, pravico le do sorazmernega dela regresa. Delavcu pripada 1/12 dopusta za vsak mesec dela pri delodajalcu in posledično tudi 1/12 regresa, ker je ta vezan na pravico do letnega dopusta. Če torej delavec nastopi z delom 1. 11. 2018, mu za leto 2018 pripadata 2/12 regresa. Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

II. PRAVNE POSLEDICE NEIZPOLNITVE ALI NEPRAVOČASNE IZPOLNITVE PLAČILA

Če delodajalec delavcu ne izplača plače ob dospelosti, v skladu z 299. členom Obligacijskega zakonika (OZ)[7] pride v zamudo. Če delodajalec najkasneje na plačilni dan oz. do konca plačilnega dne delavcu ne izplača dolgovane plače, je torej v dolžniški zamudi. Ker je čas izpolnitve (plačilni dan) točno določen, ni potreben poseben opomin delavca na izpolnitev.[8] Če obveznost plačila ni izpolnjena, nastopi dolžniška zamuda na strani delodajalca takoj ob dospelosti. Najpomembnejše pravne posledice neizplačila oz. nepravočasnega izplačila plače so zamudne obresti, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca, sodno varstvo delavca za uveljavitev terjatve in odgovornost delodajalca za prekršek.

Za denarne terjatve pričnejo teči zamudne obresti. Delodajalec torej poleg glavnice (plače) dolguje še zamudne obresti. Delavec je do njih upravičen ne glede na to, ali mu je zaradi zamude nastala kakšna škoda ali ne. Zakonske zamudne obresti začnejo teči prvi dan po plačilnem dnevu (če je plačilni dan 18., začnejo obresti teči od 19.).[9]

Pod predpisanimi pogoji ima delavec na voljo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi posebej hudih kršitev v zvezi z izplačili plače, ki so taksativno naštete v 111. členu ZDR-1. Med drugimi je v tem členu določeno, da lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev delavcu ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku. V tem primeru ima delavec primerljiv položaj, kot če bi ga delodajalec odpustil iz poslovnega razloga: ima pravico do odpravnine, do odškodnine za izgubljen odpovedni rok in pravico do denarnega nadomestila za brezposelnost. Kadar so izpolnjeni zakonski pogoji za podajo izredne odpovedi s strani delavca, mora ta pisno obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju: IRSD) in podati tudi pisni opomin delodajalcu na izpolnitev obveznosti. Če delodajalec v roku 3 dni ne izpolni obveznosti, lahko delavec poda izredno odpoved. Prijavo na IRSD je mogoče podati pisno po navadni ali elektronski pošti (na naslov gp.irsd@gov.si), ali pa ustno v času uradnih ur na pristojni območni enoti IRSD (glede na sedež delodajalca). Inšpektor je dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij in teh podatkov ne sme posredovati inšpekcijskemu zavezancu. Lahko pa je prijava tudi anonimna, vendar pa je lahko zaradi anonimnosti oteženo preiskovanje kršitve in naknadno pridobivanje podatkov, prav tako Inšpektorat ne more prijavitelja seznaniti z izrečenimi ukrepi po končanemu postopku. Več o postopku prijave in vzorec obrazca lahko pridobite na spletni strani IRSD: http://www.id.gov.si/si/storitve/prijava_krsitev/.

200. člen ZDR-1 določa, da lahko delavec, kadar delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja, pisno zahteva, da delodajalec svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec tega ne stori v 8 dneh, lahko delavec v roku 30 dni od roka za izpolnitev obveznosti zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Vendar pa za denarne terjatve delavca v skladu s 4. odstavkom 200. člena ZDR-1 velja izjema. Uveljavljanje pravice pred sodiščem v tem primeru ni vezano na predhodno pisno uveljavljanje pri delodajalcu, niti ni določen rok za vložitev tožbe.[10]

Če delodajalec delavcu ne izplača plače ali mu ne izda pisnega obračuna, se kaznuje za prekršek z globo od 3.000 do 20.000 EUR (pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), oz. od 1.500 do 8.000 EUR (manjši delodajalec) oz. 450 do 1.200 EUR (delodajalec posameznik). Z globo od 450 do 2.000 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe (27. točka 217. člena ZDR-1). Neplačilo regresa je prekršek po 25. točki 217. člena ZDR-1. Predpisana je globa v razponu med 3.000 in 20.000 EUR. Nadzor nad upoštevanjem določb ZDR-1 izvaja IRSD, na katerega se lahko obrnejo delavci, ki menijo, da so jim kršene pravice iz delovnopravnih razmerij.

Terjatve, ki jih delodajalec ne izpolni, lahko zastarajo, če se izteče predpisani zastaralni rok petih let (202. člen ZDR-1). Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti (336. člen OZ), torej prvi dan po plačilnem dnevu. Čeprav je delavec upravičen od neizplačanih plač zahtevati tudi zakonske zamudne obresti, pa lahko te zahteva zgolj za obdobje zadnjih treh let pred vložitvijo tožbe.[11]

Tudi neplačilo prispevkov predstavlja razlog za izredno odpoved delavca (5. alineja 1. odstavek 111. člena ZDR-1). Delavec lahko izredno odpove pogodbo, če delodajalec zanj tri mesece zaporedoma v obdobju 6 mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost. Neplačilo predstavlja tudi prekršek, ki pa ga določajo davčni predpisi. 35. točka 1. odstavka 397. člena ZDavP-2 določa, da se z globo 800 do 30.000 EUR kaznuje delodajalec, ki ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na način in v predpisanih rokih.

Avtor: Pravo za vse

[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZposS

[2] Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 58/14 – odl. US, 19/15 – odl. US, 30/16, 10/17 – ZPP-E, 11/18 – ZIZ-L in 35/18 – odl. US.

[3] Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 – ZPSV-C, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 – ZSVarPre-C in 26/14 – ZSDP-1.

[4] Sklep VDSS Pdp 87/2014.

[5] Povzeto po Šutanova, Lena. (1. 5. 2019). Regres in letni dopust. Dostopno na: https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/regres-in-letni-dopust.

[6] Sodba UPRD I U 197/2015.

[7] Uradni list RS, št. 97/07, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

[8] Cigoj, Stojan. (2003). Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava, Ponatis, Uradni list Republike Slovenije.

[9] Sodba VDSS Pdp 791/2010.

[10] Sodba VDSS Pdp 1567/2014.

[11] Sodba VDSS Pdp 89/2018.