POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS – KAJ MORAM VEDETI?

Zakon o delovnih razmerijh (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] ureja pogodbo o zaposlitvi za določen čas kot izjemo od predpisanega načelnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas. Medtem pa v praksi prihaja do množničnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in posledično do zlorab zadevnega instituta, predvsem preko veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas preko zakonsko postavljene maksimalne časovne omejitve. Prav tako pa se pogosto pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa neozirajoč se na zakonsko predpisane objektivne razloge, na podlagi katerih je sklenitev take pogodbe dopustna. Prav zaradi njene množičnosti in številnih zlorab na tem področju, je dobro vedeti, kdaj je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito, iz kakšnih razlogov se lahko sklene, kakšne omejitve zanjo veljajo in kdaj pride do avtomatične transformacije (spremembe) v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

SPLOŠNO O POGODBI O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS 

V skladu z 12. členom ZDR-1 velja, da če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas. Nadalje, pogodba o zaposlitvi se lahko sklene za določen čas, če je podan eden izmed naslednjih zakonsko predpisanih pogojev:

• izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
• nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
• začasno povečan obseg dela,
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,
• poslovodno osebo ali prokurista,
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena tega zakona,
• opravljanje sezonskega dela,
• delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,
• zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,
• opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,
• pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
• delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,
• predajo dela,
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,
• druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.[2]

V skladu s to določbo se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas zakonito sklene le, če obstaja eden od navedenih objektivnih zakonskih razlogov.[3] Zadevni zakonski razlog mora dejansko obstajati v času sklenitve take pogodbe[4] in delodajalec ga mora navesti, saj je slednje obvezna sestavina pogodbe o zaposlivi za določen čas.[5] Nadalje, za zakonito sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas je pomembno tudi to, da je čas trajanja razloga za sklenitev pogodbe jasno predviden, saj je le tako lahko preverljiv.[6]

Manjši delodajalec (to je delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev)[7] pa lahko z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi, če ne izkazuje vsaj enega izmed zgoraj naštetih zakonskih razlogov in če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.[8] Ne glede na navedeno pa za manjšega delodajalca veljajo enako kot za vse druge delodajalce časovne omejitve pri sklepanju ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas – kot sledi v nadaljevanju.

ČASOVNE OMEJITVE PRI SKLEPANJU ENE ALI VEČ POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

V času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, če ni z ZDR-1 določeno drugače.[9]  Konkretno ZDR-1 določa drugače, ko predpiše časovno omejitve pri sklepanju ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Načeloma se pogodbo o zaposlitvi za določen čas sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v zgoraj navedenih primerih opravi (relativna časovna omejitev).[10] ZDR-1 pa v 2. odstavku 55. člena ZDR-1 določa tudi absolutno časovno omejitev: delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti.[11]  Kdaj gre za »isto delo« določa 3. odstavek 55. člena ZDR-1, in sicer: za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas.

V skladu s tem velja splošno pravilo časovne omejitve ene ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas na maksimalno dve leti. Torej ena pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene maksimalno za 2 leti. Prav tako se lahko več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas sklene le za skupno trajanje, ki je manjše od 2 let (t.i. veriženje pogodb o zaposlitvi za določen čas preko časovne omejitve 2 let je prepovedano). Kajti šteje se, da v kolikor delodajalec potrebuje delavca za obdobje daljše od dveh let, mu mora ponuditi v podpis pogodbo o zaposlitvi za neodločen čas.

Kakšna posledica sledi, če je ena ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas sklenjenih za (skupno) več kot 2 leti pa je predstavljenjo v nadaljevanju.

TRANSFORMACIJA POGODBE O ZAPOSLITVI ZA NEODLOČEN ČAS V POGODBO O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS KOT POSLEDICA NEZAKONITO SKLENJENE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Sankcija nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi z določen čas je avtomatska transformacija oziroma sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Pri transformaciji gre v bistvu za neovržno zakonsko domnevo, katere bistvena značilnost je, da zoper njo ni mogoč nasproten dokaz.[12]

Torej v skladu s 56. členom ZDR-1 pogodba o zaposlitvi za določen čas transformira v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas:

• če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo ali,
• če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.

Konkretneje, do transformacije bi prišlo v naslednjih konkretnih primerih:

• Delavec ima sklenjeno eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas v (skupnem) trajanju več kot dve leti. V tem primeru gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in zato bi prišlo do transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.[13]
• Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pri čemer v pogodbi ni naveden razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 1. odstavka 54. člen ZDR-1. Enako velja, če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, v kateri je naveden nek razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz 1. odstavka 54. člen ZDR-1, ampak je razlog lažno naveden. Najpogosteje delodajalci navajajo kot razlog »začasno povečan obseg dela«, čeprav temu ni tako. Tudi v teh dveh primerih gre za nezakonito sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas in posledično bi prišlo do transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. [14]
• Delavec je ostal na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Npr. delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas 6 mesecev do 31. 1. 2023 in ostane na delu po poteku tega datuma (torej nadaljuje z delom redno tudi po 1. 2. 2023).[15] V tem primeru je se domneva, da je volja delavca in delodajalca, da nadaljujeta z delovnim razmerjem. Kajti iz njunega ravnanja (delavec opravlja delo še naprej, delodajalec pa to delo sprejema) je razvidna volja obeh po nadaljevanju njunega delovnega razmerja. Zato v skladu v 12. členom ZDR-1 pride do transformacije v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.[16]

Pri tem velja opozoriti, da če delodajalec ne bo spoštoval te transformacije pogodbe o zaposlitvi, lahko delavec od delodajalca zahteva izstavitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Sicer pa lahko delavec to pravico uveljavlja tudi sodno. V skladu z uveljavljeno sodno prakso ima delavec pravico uveljavljati transformacijo v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas:

• že v času trajanja pogodbe o zaposlitvi, od same sklenitve pogodbe dalje.[17] V tem primeru bo moral delavec najprej zahtevati od delodajalca odpravo kršitve v skladu s 1. in 2. odstavkom 200. člena ZDR-1, nato pa ima na voljo sodno varstvo;
• po izteku, prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer najkasneje v roku 30 dni od izteka oz. prenehanja pogodbe o zaposlitvi.[18] V tem primeru pa ima delavec na voljo direktno sodno varstvo po 3. odstavku 200. člena ZDR-1.[19]

IZJEME OD ČASOVNE OMEJITVE POGODBE O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

Navedena dvoletna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas pa izjemoma ne velja v naslednjih zakonsko določenih primerih:

• nadomeščanje začasno odsotnega delavca;
• zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo;
• poslovodno osebo ali prokurista;
• vodilnega delavca iz prvega odstavka 74. člena ZDR-1;
• voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah.

Za vse navedene primere, torej ne velja zakonska omejitev sklepanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas na dve leti in se zato lahko sklene za dlje časa. Posledično v navedenih primerih ne pride do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o o zaposlitvi za nedoločen čas.

Poleg tega poznamo dodatne primere, kjer veljajo drugačna pravila glede časovne omejitve zaposlovanja za določen čas:[20]

• Pogodba o zaposlitvi za določen čas iz razloga predaje dela je lahko sklenjena za največ en mesec.[21]
• Zaradi projektnega dela se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je daljši od dveh let, če projekt traja več kot dve leti, pod pogojem, da se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta.[22]
• Kadar niti eden od kandidatov ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz razpisa na delovno mesto, lahko delodajalec z enim od kandidatov sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta (če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela in če kandidat izpolnjuje vsaj zakonsko predpisane pogoje).[23]
• Drugi primeri iz drugih področnih zakonov.

OSTALO, KAR JE POMEMBNO PRI POGODBI O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS

V namenom, da se preprečijo zlorabe časovne omejitve pri agencijskem delu, ZDR-1 navaja, da se v omejitev opravljanja dela za določen čas upošteva tudi agencijsko delo, torej opravljanje dela pri uporabniku na podlagi napotitve agencije za zagotavljanje dela delavcem.[24]

V tej zvezi velja vedeti tudi, da trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve teka dveh let.[25] To v praksi pomeni, da v kolikor ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta nato pa je do tri mesece brezposeln (ali zaposleni pri drugem delodajalcu) in se za tem ponovno zaposli pri prvem delodajalcu za vsaj 13 mesecev, je pogodba za določen čas transformirala v pogodbo za nedoločen čas, saj se tek dveh let ni prekinil.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha s potekom časa, za katerega je sklenjena oziroma ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Posledično odpovednega roka pri pogodbi o zaposlitvi za določen čas ni.[26] Delavec, ki mu tako preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas ima pravico do odpravnine. Pravice do odpravnine ni v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom.[27]

ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS NE SME NADOMEŠČATI POSKUSNEGA DELA

V praksi se pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepajo iz razloga »preizkušanja« novega delavca, kar seveda ni dopusten zakonski razlog za sklenitev take pogodbe, hkrati pa to tudi ni smiselno, saj je za ta namen predviden institut poskusnega dela. Poskusno delo se dogovori v pogodbi o zaposlitvi. Traja lahko največ šest mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela. Če delodajalec v času trajanja ali ob poteku poskusnega dela ugotovi, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil, lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi. [28] Glede na navedeno zaposlitev za določen čas ne bi smela nadomeščati instituta poskusnega dela.

Iza Beširević, diplomirana pravnica (UN)

[1] Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22 in 54/22 – ZUPŠ-1, dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944.

[2] 1. odstavek 54. člen ZDR-1.

[3] Kresal Šoltes, K., 2016. Posebnosti pogodb o zaposlitvi. V: Belopavlovič, N. (ur.), Kresal, B. (ur.), Kresal Šoltes, K. (ur.), Senčur Peček, D. (ur.). Zakon o delovnih razmerijh s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, str. 295.

[4] Sodba VDSS Pdp 405/2020 z dne 15.10.2020, dostopno na: http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111443399&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111443399.

[5] 5. alineja 1. odstavka 31. člena ZDR-1.

[6] Sodba VDSS Pdp 7/2018 z dne 28.02.2018, dostopno na: http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111418115&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111418115.

[7] 3. odstavek 5. člena ZDR-1.

[8] 2. odstavek 54. člen ZDR-1. Glej tudi: Sodba VDSS Pdp 700/2017 z dne 21.12.2017, dostopno na: http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111416152&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111416152.

[9] 57. člen ZDR-1.

[10] 1. odstavek 55. člena ZDR-1.

[11] 2. odstavek 55. člena ZDR-1.

[12] Kresal Šoltes, K., 2016. Posebnosti pogodb o zaposlitvi. V: Belopavlovič, N. (ur.), Kresal, B. (ur.), Kresal Šoltes, K. (ur.), Senčur Peček, D. (ur.). Zakon o delovnih razmerijh s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, str. 323-324.

[13] Sodba VDSS Pdp 749/2016 z dne 19.01.2017, dostopno na: http://sodnapraksa.si/?_submit=i%C5%A1%C4%8Di&database[SEU]=SEU&database[SOVS]=SOVS&database[VDSS]=VDSS&q=pogodba%20o%20zaposlitvi&rowsPerPage=20&page=19&id=2015081111406882.

[14] Glej: Sodba VDSS Pdp 637/2015 z dne 04.02.2016, dostopna na: http://www.sodnapraksa.si/?q=id:2015081111397212&database[SOVS]=SOVS&database[IESP]=IESP&database[VDSS]=VDSS&database[UPRS]=UPRS&_submit=i%C5%A1%C4%8Di&page=0&id=2015081111397212.

[15] V tej zvezi glej sodbo VSRS VIII Ips 528/2008 z dne 20. 4. 2010.

[16] Kresal Šoltes, K., 2016. Posebnosti pogodb o zaposlitvi. V: Belopavlovič, N. (ur.), Kresal, B. (ur.), Kresal Šoltes, K. (ur.), Senčur Peček, D. (ur.). Zakon o delovnih razmerijh s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, str. 324.

[17] Glej 1. in 2. odstavek 200. člena ZDR-1.

[18] Glej 3. odstavek 200. člena ZDR-1

[19] Kresal Šoltes, K., 2016. Posebnosti pogodb o zaposlitvi. V: Belopavlovič, N. (ur.), Kresal, B. (ur.), Kresal Šoltes, K. (ur.), Senčur Peček, D. (ur.). Zakon o delovnih razmerijh s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, str. 324.

[20] Povzeto po Kresal Šoltes, K., 2016. Posebnosti pogodb o zaposlitvi. V: Belopavlovič, N. (ur.), Kresal, B. (ur.), Kresal Šoltes, K. (ur.), Senčur Peček, D. (ur.). Zakon o delovnih razmerijh s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, str. 314.

[21] 2. odstavek 55. člena ZDR-1.

[22] 4. odstavek 55. člena ZDR-1. Glej tudi: Sklep VSRS VIII Ips 104/2013 z dne 25.11.2013, dostopno na: http://sodnapraksa.si/?_submit=i%C5%A1%C4%8Di&database[SEU]=SEU&database[SOVS]=SOVS&database[VDSS]=VDSS&q=pogodba%20o%20zaposlitvi&rowsPerPage=20&page=14&id=2012032113061799.

[23] 3. odstavek 22. člena ZDR-1.

[24] 5. odstavek 55. člena ZDR-1.

[25] 6. odstavek 55. člena ZDR-1.

[26] 1. odstavek 79. člena ZDR-1.

[27] 3. odstavek 79. člena ZDR-1.

[28] 125. člen ZDR-1.