Posebnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu invalidu

Invalidi so po Zakonu o delovnih razmerjih – 1 (v nadaljevanju: ZDR-1) posebej varovana kategorija delavcev, zato je za odpoved pogodbe o zaposlitvi predviden poseben postopek. V praksi se seveda lahko zgodi, da potreba po delu, ki ga je opravljal delavec invalid, preneha. Temu je lahko tako bodisi iz poslovnih razlogov ali pa iz razloga podane invalidnosti (in posledične nemožnosti opravljanja dela).

Kako torej sme (oziroma mora) postopati delodajalec, če želi odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavcu, ki je invalid?

Kadar delodajalec podaja odpoved pogodbo o zaposlitvi invalidu, mora (razen vseh določil o odpovedi delovnega razmerja, ki izhajajo iz Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1[1]) upoštevati tudi določila Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju: ZZRZI).

Slednji v 39. členu določa, da delodajalec ne sme invalidu, ki nima statusa delovnega invalida, redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti[2], če ne dosega pričakovanih rezultatov in invalid teh rezultatov ne dosega zaradi invalidnosti. Takemu invalidu je delodajalec dolžan ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter so v skladu z njegovo delovno zmožnostjo.

Nadalje pa v prvem odstavku 40. člena ZZRZI določa, da delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali zaradi nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti, če mu hkrati ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki ustreza invalidovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti in delovni zmožnosti v skladu s tem zakonom ali s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem.

Če delodajalec invalidu utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, o čemer odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi.

V kolikor invalidska komisija poda mnenje, da delodajalec utemeljeno ne more delavcu ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi, je podana podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti brez ponudbe nove zaposlitve.[3]

V kolikor pa komisija poda mnenje, da delodajalec lahko ponudi drugo delovno mesto, pa delodajalec sicer lahko poda odpoved (pridobitev mnenja komisije je obvezna predpostavka, ni pa zavezujoča sama vsebina tega mnenja), pri čemer bo utemeljenost razloga v takem primeru presojalo sodišče v primeru delovnega spora.

V primeru poslovnih razlogov in odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, bi torej delodajalci morali postopati po 40. členu ZZRZI, kar pomeni, da bi morali najprej pridobiti mnenje invalidske komisije glede razporeditve delavca na drugo delovno mesto. Če bi mnenje komisije bilo, da je delavcu mogoče ponuditi drugo delovno mesto, bi mu morali ponuditi drugo delovno mesto pod pogoji iz 40. člena ZZRZI. Navedeni člen določa, da če invalid sprejme ponudbo delodajalca ali drugega delodajalca, mora skleniti novo pogodbo o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Če tega ne sprejme, nima pravice do odpravnine.

Glede postopka odpovedi delavcu invalidu kaže opozoriti še na določbo 116. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.

Ana Hederih, univ. dipl. prav.

[1] Več o tem v pripevku: https://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi.html.

[2] Glede drugih razlogov za prenehanje pogodbe o zaposlitvi ZZRZI ne predvideva posebnega postopka.

[3] Tako tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi z opr. št. VIII Ips 218/2015 z dne 24. 11. 2015.