Starši velikokrat težko uskladijo družinsko in službeno življenje, še posebej če so od delovnega mesta zelo oddaljeni in imajo zaradi tega težavo s tem kdo bo varoval njihove otroke v času njihove službene odsotnosti. Zaradi tega je zakon staršem podelil pravico do krajšega delovnega časa.

KDO IMA PRAVICO DO DELA S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM OD POLNEGA?

Na podlagi 1. in 2. odstavka 50. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)  ima eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Če pa varuje najmanj dva otroka ima to pravico do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka. Pravico do dela s krajšim delovnim časom ima tudi eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju najdlje do otrokovega 18 leta starosti.

KOLIKO ZNAŠA KRAJŠI DELOVNI ČAS?

Dolžino delovnega časa si delavec lahko prilagodi svojim potrebam oz. potrebam svoje družine, vendar pa delovni čas ne sme biti krajši od polovice delovne obveznosti delavca.

KAKO JO UVELJAVIM?

O koriščenju pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega mora delavec obvestiti delodajalca najmanj 30 dni pred nastopom pravice. Delodajalec in delavec zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa ne skleneta nove pogodbe o zaposlitvi[1], temveč morata skleniti zgolj aneks k pogodbi o zaposlitvi.

Delavec pridobi pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega pri delodajalcu, pri Centru za socialno delo (CSD) pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveze.

KAKŠNA PA BO MOJA PLAČA?

Obveznost delodajalca je, da delavcu zagotavlja plačilo za delo po dejanski delovni obveznosti (torej za toliko ur kot jih delavec dejansko opravi), Republika Slovenija pa mu zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. To pomeni, da ni krit sorazmeren del prispevkov za socialno varnost, kot izhajajo iz vaše pogodbe o zaposlitvi, temveč sorazmerni del prispevkov za minimalno plačo.

KAJ PA ČE DELODAJALEC TEGA NE ŽELI?

Gre za pravico, ki vam pripada na podlagi zakona, zato vam jo delodajalec more omogočiti in ne gre zgolj za njegovo dobro voljo ali vam bo to pravico dovolil uveljavljati ali ne. Delodajalec vam zato izrabe te pravice ne sme preprečiti ali omejevati, četudi se pri tem morda sklicuje ali izgovarja na potrebe delovnega procesa.[2] Delodajalec vas zaradi uveljavljanja pravice do krajšega delovnega časa ne sme premestiti na drugo delovno mesto, v kolikor se vi s premestitvijo ne strinjate.[3] Delodajalec vam, v kolikor uveljavljate to pravico tudi ne sme naložiti nadurnega dela, neenakomerno razporediti delovnega časa ali vam delovni čas prerazporediti.

KAJ PA ČE MI DELODAJALEC ODREKA PRAVICO DO DELA S KRAJŠIM DELOVNIM ČASOM?

V kolikor vam delodajalec ne bi omogočil izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom se lahko obrnete na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ki lahko delodajalca za storjen prekršek kaznuje z globo v višini od 3000 do 5000 evrov. Z globo od 300 do 600 evrov pa lahko kaznuje tudi odgovorno osebo delodajalca, ki stori ta prekršek.

V kolikor izpolnjujete zakonsko določene pogoje, vam je delodajalec dolžan zagotoviti delo s krajšim delovnim časom od polnega. Odločitev za delo s krajšim delovnim časom od polnega je pomembna odločitev, ki bo vam po eni strani prinesla več prostega časa in koristi za družinsko življenje, po drugi strani pa bo pomenila manjše prihodke gospodinjstva.

Ana Černec, mag. prav.

[1] 2. odstavek 49. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1)

[2] Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklep VIII Ips 208/2014, z dne 27.01.2015

[3] Vrhovno sodišče Republike Slovenije sklep VIII Ips 208/2014, z dne 27.01.2015

Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!

Kategorije prispevkov

Naštej kategorije: Pravo za vse

Najnovejši prispevki