Preklic darilne pogodbe

V življenju želimo ob različnih priložnostih koga obdariti, ali pa smo sami obdarjenci. Priložnosti, ob katerih se srečujemo z darili, so različne. Predmet darila so lahko običajne priložnostne naklonitve. Predvsem tedaj, ko te naklonitve presežejo neko običajno vrednost, pa se v praksi pojavljajo vprašanja, ali je mogoče in pod katerimi pogoji, lahko darovalec podarjeno premoženje zahteva nazaj. Če ponazorimo z znanim pregovorom, se sprašujemo, ali je to, kar je dano, zares za vselej »v zemljo zakopano«.[1]

Osnovno pravilo, bolje rečeno načelo, je, da pogodbe zavezujejo (pacta sunt servanda). To velja za vse pogodbe že od nekdaj, in naj velja še naprej, če želimo živeti v svetu, kjer ljudje držijo svoje obljube. Brez tega skupnega izhodišča bi bilo sklepanje pogodb brez vsakega smisla. To velja tudi za darilno pogodbo – darilna pogodba torej zavezuje. Z darilno pogodbo se v skladu z določili Obligacijskega zakonika (OZ)[2] ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način, v breme svojega premoženja, obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja.[3]

K izpolnitvi je pri darilni pogodbi zavezan le darovalec, in nastopa le kot dolžnik, obdarjenec nastopa le kot upnik, ki izjavi, da se z darilom strinja.[4] Kljub temu, da je dolžnik le darovalec, pa si po sklenitvi pogodbe ne more kar premisliti in zahtevati vračila, pač pa morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji.

PREKLIC DARILA

V primerjavi z drugimi pogodbami je posebnost darilne pogodbe, da jo je v izjemnih primerih, ki jih določa zakon, mogoče preklicati.

Primeri preklica so:

1. preklic darila zaradi stiske,
2. preklic zaradi hude nehvaležnosti in
3. preklic zaradi pozneje rojenih otrok.

Darovalec pa ni omejen le z razlogom, iz katerega je darilno pogodbo moč preklicati, pač pa ga veže tudi rok, ki znaša eno leto od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog preklica.[5]

Preklic darila učinkuje na podlagi enostranske izjave darovalca, ki povzroči prenehanje darilne pogodbe.[6] To pomeni, da za preklic darila zadostuje izjava, darilna pogodba je preklicana z izjavo darovalca, obdarjenca načeloma ni potrebno tožiti. Če obdarjenec darila ne vrne, je vračilo darila mogoče zahtevati s tožbo.[7]

Značilnost preklica je, da se darovalec preklicu ne more vnaprej odpovedati (npr. v darilni pogodbi).[8]

• Preklic darila zaradi stiske

»Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje.«[9]

Možnosti preklica darilne pogodbe zaradi stiske je treba, tako kot druge možnosti preklica, ustrezno (ozko) razlagati. Za uspešnost preklica darilne pogodbe mora darovalec izkazati, da je nastal položaj, ko je ogroženo njegovo preživljanje. Ne upošteva se vsako zmanjšanje premoženja na strani darovalca, pač pa mora biti zmanjšanje takšno, da je ogrožena darovalčeva eksistenca.

Odločilno vprašanje se glasi, ali so se premoženjske razmere darovalca bistveno spremenile (na slabše) po sklenitvi darilne pogodbe.[10] Ni nujno, da darovalec povsem obuboža, da bi darilno pogodbo lahko preklical. Za preklic je torej potrebno izkazati bistveno spremenjene okoliščine (na slabše), ki predstavljajo grožnjo darovalčevemu preživljanju, kljub temu pa se za možnost preklica darilne pogodbe ne zahteva, da ostane darovalec povsem brez sredstev.[11] V tej zvezi je potrebno presojati vse okoliščine vsakega posameznega primera posebej.

Tudi če je darovalec zašel v stisko, preklic darila ne bo vedno mogoč. Zakon namreč varuje tudi položaj obdarjenca, saj bi lahko preklic darila povzročil stisko tudi na obdarjenčevi strani. Če bi se zaradi preklica darila položaj obdarjenca toliko poslabšal, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje, preklic ne bo mogoč. Obdarjenec pa ima v vsakem primeru možnost, da darilo obdrži, če darovalcu zagotovi preživljanje.[12]

• Preklic zaradi hude nehvaležnosti

»Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal.«[13]

Lahko se zgodi, da se po daritvi prične obdarjenec do obdarovalca neprimerno, grdo obnašati. Vprašanje je, katero obnašanje je tisto, ki upravičuje preklic darilne pogodbe. Tudi v tem primeru je treba možnosti preklica darilne pogodbe ustrezno (ozko) razlagati.

Darilo je v tem primeru mogoče preklicati, če je obdarjenčevo obnašanje takšno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Sodna praksa je zavzela stališče, da vzrok za preklic ne more biti vsako drobno nedovoljeno dejanje obdarjenca, ampak je le huda nehvaležnost lahko vzrok za preklic.[14]

Ob presoji pravnega standarda velike nehvaležnosti je treba v vsakem konkretnem primeru opraviti celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med obdarjencem in darovalcem.[15] Vprašanja se pojavljajo v primeru, ko se je obdarjenec po prejetem darilu zoper obdarjenca pregrešil z raznimi verbalnimi žalitvami. Ali je preklic darila v takšnem primeru utemeljen? Sodišče je odločilo, da izrečene besede, ki pomenijo enkratno žalitev, vendar ta ni izraz hude nehvaležnosti obdarjenke do darovalca (in njegove žene), ne pomenijo hude nehvaležnosti. Kot hudo nehvaležnost je namreč mogoče opredeliti ravnanje obdarjenca, ki je po pomembnosti tako, da razumno opravičuje preklic darila, enkratna žalitev pa to nikakor ne pomeni.[16]

Za presojo (ne)primernosti komunikacije s strani obdarjenca kot hude nehvaležnosti, ki bi opravičevala preklic darilne pogodbe, pride v poštev tudi obnašanje darovalca. Tako ravnanju obdarjenke, ki je v medsebojni komunikaciji (enako kot darovalka) uporabljala manj spodobne besede in se prerivala, že glede na naravo in vsebino ravnanj sodišče ni pripisalo (večje) pomembnosti.[17] Slab odnos med obdarjencem in darovalcem, prepiri na verbalni ravni in žaljenje, ne utemeljujejo preklica darila.[18]

Razlog hude nehvaležnosti pa je bil po drugi strani podan v primeru, ko je obdarjenec nad darovalcem zagrešil lažje kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.[19] Preklic darila bo torej mogoč zlasti v hujših primerih nehvaležnosti, če obdarjenec darovalcu streže po življenju, ga zanemarja, čeprav bi zanj moral skrbeti, huje žali, stori kakšno drugo kaznivo dejanje zoper darovalca, in podobno.

Če so izpolnjeni pogoji za preklic darila zaradi hude nehvaležnosti bodo lahko pogodbo preklicali tudi darovalčevi dediči. Preklic pa je mogoč tudi proti darovalčevemu dediču.

Darovalec lahko nehvaležno obnašanje obdarjencu tudi odpusti. Če je darovalec obnašanje obdarjencu odpustil, preklic darila (iz razloga nehvaležnosti) ni mogoč.[20]

• Preklic zaradi pozneje rojenih otrok

»Darovalec lahko prekliče darilno pogodbo, če po sklenitvi dobi otroka, prej pa ni imel otrok.«[21] Možnost preklica darila je v tem primeru predvidena zaradi koristi darovalčevega prvorojenca, ki ga je darovalec že po osnovnih načelih, pravnih in moralnih pravilih dolžan preživljati.[22]

Ni pa preklic darila edina možnost, v posledici katere je mogoče zahtevati vračilo podarjenega premoženja.

NA KRATKO O NEKATERIH DRUGIH PRAVNIH MOŽNOSTIH

Možni so torej še nekateri drugi položaji, ko ne gre za preklic darilna pogodbe, katerih posledica je vračanje prejetega darila. Takšen je recimo položaj, ko darilna pogodba preneha veljati. Če so darovalca k sklenitvi darilne pogodbe vodili posebni nagibi (npr. pričakovanje skupnega življenja z obdarjencem), ki pa so kasneje odpadli, je mogoče, da darilna pogodba zaradi odpadle pravne podlage preneha veljati. Pravna podlaga darilne pogodbe je namreč v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca, kar je lahko pogojeno z različnimi motivi (nagibi). Nagib je zato lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo in s tem postane del pravne podlage darilne pogodbe.[23] Odpadla pravna podlaga posla ima za posledico prenehanje veljavnosti darilne pogodbe in nastanek terjatve za vrnitev danega ali nadomestitev vrednosti danega.[24]

Preklic darila je potrebno ločevati tudi od vračanja daril po prenehanju zakonske zveze. Te primere ureja Družinski zakonik (DZ).[25] V zvezi s tem veljajo posebna pravila, v skladu s katerim običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala pred sklenitvijo zakonske zveze ali med trajanjem zakonske zveze, ni treba vračati, če so v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca. Vračajo se druga darila, zlasti taka, ki niso v sorazmerju s premoženjskimi razmerami darovalca, razen če se zakonca dogovorita drugače v obliki notarskega zapisa. Darila se morajo vrniti v stanju, v kakršnem so bila ob vložitvi tožbe za vrnitev darila. Če so bila darila odsvojena, se vrne njihova vrednost v denarju ali stvar, ki je bila prejeta zanje.[26]

Vračanje (izpodbijanje) daril lahko uveljavljajo tudi darovalčevi dediči zaradi prikrajšanja nujnega deleža v primeru zapuščinskega postopka. Te primere podrobneje ureja Zakon o dedovanju (ZD).[27] Če je prikrajšan nujni delež, se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja; če nujni delež s tem še ni krit; se vračajo tudi darila.[28] Darila se vračajo od zadnjega darila v obrnjenem vrstnem redu, kakor so bila dana.[29]

Na tem mestu le še omenimo, da navedena pravila ne posegajo v splošna določila pogodbenega prava, kar pomeni, da je darilna pogodba lahko tudi izpodbojna[30] ali nična.[31] Obstajajo pa tudi možnosti darovalčevih upnikov, da izpodbijajo darilne pogodbe v okviru izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, kar je mogoče v primeru stečaja dolžnika (darovalca),[32] kot tudi izven stečaja.[33] Obravnava vseh navedenih vidikov bi presegala obseg tega prispevka. Če se vam je v zvezi z našim prispevkom porodilo kakšno vprašanje, nam ga lahko zastavite na naslednji povezavi: https://www.pravozavse.si/zastavi-vprasanje/.

David Borlinič Gačnik, mag. prav.

[1] Ali so diamanti res večni se sprašuje avtor v prispevku: M. Damjan, So diamanti res večni? Darilna pogodba, družinska razmerja in spremenjene okoliščine, Podjetje in delo, št. 5, 2014, str. 833.

[2] Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

[3] Glej: 533. člen OZ.

[4] Darilna pogodba je dvostranski posel, na podlagi katerega nastane enostransko obligacijsko razmerje. Glej: B. Podgoršek v M. Juhart, N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 462, 463.

[5] Glej 543. člen OZ.

[6] Gre za t.i. oblikovalni učinek izjave o preklicu darilne pogodbe. Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 229/2018 z dne 14. 11. 2019.

[7] Do tožbe pride le v primeru spora med darovalcem in obdarjencem. Preklic darila namreč nima za posledico zahtevka za razveljavitev pogodbe (oblikovalnega zahtevka), pač pa (če je darovalec obdarjencu izjavil preklic darila) zahtevek za vrnitev darovane stvari ali plačilo njene vrednosti (dajatveni zahtevek). Glej: Sodba VSRS II Ips 574/2006 z dne 29. 01. 2009:

[8] Nična je izjava s katero se darovalec vnaprej odpoveduje možnosti preklica darilne pogodbe. Glej 544. člen OZ.

[9] Glej prvi odstavek 539. člena OZ.

[10] Primerjaj: sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 317/2012 z dne 20. 11. 2014.

[11] Primerjaj: sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2932/2013 z dne 22. 01. 2014.

[12] Glej drugi in tretji odstavek 539. člena OZ.

[13] Glej prvi odstavek 550. člena OZ.

[14] Primerjaj: sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. III Cp 1243/2009 z dne 27. 5. 2009.

[15] Primerjaj: sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 1207/2008 09. 12. 2010.

[16] Primerjaj: sodba Višjega sodišča v Kopru, opr. št. I Cp 1228/2003 z dne 19. 10. 2004.

[17] Primerjaj: sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 754/2008 z dne 12. 01.2012.

[18] Primerjaj: sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 3403/2012 z dne 10. 07. 2013.

[19] Primerjaj: sodva Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2864/2017 z dne 12. 09.2018.

[20] Glej: drugi, tretji in četrti odstavek 540. člena OZ.

[21] Glej 541. člen OZ.

[22] Povzeto po: B. Pogdogšek v M. Juhart, N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 497.

[23] Obrazložitev je povzeta po sklepu Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 161/2019 z dne 03. 07. 2019.

[24] Primerjaj: Sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 2811/2014 z dne 28. 01. 2015.

[25] Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI.

[26] Glej 110. člen DZ.

[27] Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16.

[28] 35. člen ZD.

[29] 38. člen ZD.

[30] V skladu s 94. členom OZ je pogodba izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno.

[31] V skladu s 86. členom OZ je nična pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Takšen je primer, ko je podlaga za sklenitev darilne pogodbe nedopustna, v posledici tega pa je darilna pogodba nična ne glede na to, ali je bilo to obdarjencu znano. Glej: B. Pogdogšek v M. Juhart, N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 464.

[32] Glej 269. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US, 69/19 – odl. US, 74/20 – odl. US in 85/20 – odl. US) in naslednje.

[33] Glej 255. člen OZ in naslednje.