Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru smrti delodajalca – fizične osebe

Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.[1] Stranki pogodbe o zaposlitvi sta delavec in delodajalec. Eno izmed temeljnih načel delovnega prava je, da je delavca kot podrejeno, šibkejšo stranko delovnega razmerja, potrebno vselej varovati in zavarovati. Delavec in delodajalec imata medsebojne obveznosti in pravice, ki jih izvršujeta skladno s medsebojnimi dogovori, kolektivnimi pogodbami ter zakonodajo. Danes bomo predstavili kako je z varstvom in pravicami delavcev, kadar delodajalec umre. Delodajalec je lahko pravna ali fizična oseba, pri čemer pravna oseba preneha, fizična oseba pa umre, kar privede do nekaterih razlik. Za potrebe tega članka bomo predstavili pravni položaj pri smrti delodajalca kot fizične osebe, natančneje samostojnega podjetnika (v nadaljevanju tudi: »s.p.«). V Republiki Slovenije je ena izmed najpogostejših pravnoorganizacijskih oblik samostojni podjetnik. Iz poročila Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) na dan 31. 3. 2020 izhaja, da s.p.-ji predstavljajo kar 44,5% vseh poslovnih subjektov.^[2]

Temeljni predpis na področju delovnih razmerji je Zakon o delovnih razmerjih^[3] (v nadaljevanju: »ZDR-1), ki opredeljuje minimalni obseg pravic in obveznosti delavcev in delodajalcev, a upoštevati moramo še predpise s področja dedovanja – Zakon o dedovanju[4] (v nadaljevanju: »ZD«) in statusno-gospodarskega prava, kjer je temeljni predpis Zakon o gospodarskih družbah[5] (v nadaljevanju: »ZGD-1«).

ZDR-1 v 77. členu določa načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Ta lahko preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ta zakon ter v drugih primerih, ki jih določa zakon.

Kot omenjeno pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca – fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik.[6] Vprašanje je torej, kaj se zgodi v trenutku smrti delodajalca kot fizične osebe. Pojem nepretrganosti pa sam zakon ne opredeljuje, kar je lahko problematično z vidika varstva delavcev, saj je največkrat potrebno šele ugotoviti kdo je dedič in če je teh več, kako urediti razmerja med njimi ter nenazadnje ali gre za oporočno dedovanje ali dedovanje po zakonu. Gledano iz stališča delavca, je seveda najpomembneje, da ohrani iste pravice, kot jih je užival pri umrlem delodajalcu.

V kateri primerih pride do ohranitev pogodb o zaposlitvi in nadaljevanje razmerja z dediči, v katerih pa do prenehanja, je odvisno od tega ali smrt delodajalca povzroči prenehanje dejavnosti ali pa se ta nadaljuje in prenese na dediče.[7] Pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti.[8] Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno (nastane t. i. skupnost dedičev),[9] torej posledično tudi s podjetjem zapustnika. Srečamo se lahko z različnimi situacijami. Ena je ta, da želijo dediči (pravni nasledniki) nadaljevati dejavnost zapustnika in je takšno nadaljevanje tudi možno. Druga je ta, da tega ne želijo ali pa jim sama narava dejavnosti tega ne dopušča,[10] saj lahko delodajalec opravlja tudi takšno dejavnost, ki je vezana na njegovo osebo. Posledica je, da dejavnost in s tem delovno razmerje s smrtjo ne preide na dediče. Primer takšnih dejavnosti so npr. samostojni kulturni ustvarjalec, samostojni ustvarjalec, osebni tajnik, pogodba s katero se osebni stražar zavezuje varovati točno določeno osebo,…

KADAR DEDIČI NADALJUJEJO DEJAVNOST

Z nadaljevanjem zapustnikovega podjetja preidejo na podjetnikovega dediča podjetje podjetnika ter pravice in obveznosti podjetnika v zvezi s podjetjem. Podjetnikov dedič kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika. Podjetnikov dedič, ki nadaljuje zapustnikovo podjetje, lahko v firmi še naprej uporablja tudi ime in priimek zapustnika.^[11] Odgovor v kolikšnem času mora dedič nadaljevati dejavnost nam daje 4. točka tretjega odstavka 75. člena ZGD-1, ki določa, da AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, razen če ji dedič podjetnika v treh mesecih po pravnomočnosti sklepa o dedovanju predloži izjavo, da bo nadaljeval zapustnikovo podjetje. Navedeno ima za posledico, da pogodbe o zaposlitvi delavcem in pravice, ki iz tega izhajajo, ne prenehajo.

KADAR DEDIČI NE NADALJUJEJO DEJAVNOSTI

Kakšne pravne posledice bo imela odločitev dedičev, da z dejavnostjo ne nadaljujejo, izhaja že iz prej omenjene določbe drugega odstavka 80. člena ZDR-1, ki pravi, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s smrtjo delodajalca.[12] Enak zaključek opredeljuje 4. točka tretjega odstavka 75. člena ZGD-1, ki na podlagi obvestila pristojnega matičnega organa, da je podjetnik umrl, AJPES po uradni dolžnosti izbriše podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije. Umrli podjetnik ima tudi nekaj možnosti, da vpliva na usodo podjetja po njegovi smrti. Ena izmed takšnih možnosti, je da v oporoki določi dediča, ki naj dedujejo podjetje ali pa gre korak dalje in celo določi substituta dediču, če bi ta postal nevreden dedovanja, ne bi želel ali mogel dedovati.[13] Prav tako lahko zapustnik določi zastopnika za primer smrti, ki je od trenutka smrti podjetnika pooblaščen za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v redno poslovanje podjetnika,[14] prokurista,[15] poslovodjo ter izvršitelja oporoke.[16]

PRAVICE DELAVCEV V PRIMERU SMRTI DELODAJALCA

Pravica do odpovednega roka v primeru smrti delodajalca kot fizične osebe ZDR-1 ne določa. Ker je odpovedni rok določen le v primerih rednega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, med katere pa smrt delodajalca ne spada, to pomeni, da delavec nima pravice do odpovednega roka. Posledično delavcu ne pripadajo pravice do denarnega povračila namesto odpovednega roka,[17] kakor tudi ne pravice do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače.[18]

Če pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi smrti delodajalca – fizične osebe, delavec nima pravice do odpravnine, saj pogodba o zaposlitvi preneha veljati, pogodba o zaposlitvi ni odpovedana, zato ne morejo zanjo veljati določbe, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi v stečajnem postopku, postopku likvidacije, potrjene prisilne poravnave, odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti v zvezi s pravico do odpravnine.[19]

SKLEPNO

Pogodba o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem preneha po zakonu zaradi smrti delodajalca – fizične osebe, razen če z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma nadaljuje njegov naslednik. Obstajajo različne pravne posledice za delavce glede na dejstvo ali gre za oporočno dedovanje po zapustniku (pomembna je tudi vsebina oporoke) ali je uvedeno dedovanje na podlagi zakona, kakor tudi ali gre za enega ali več dedičev. Ne glede na vse razlike, pa je pomembno poudariti, da je potrebno vse zakonske določbe razlagati v duhu delovnopravne zakonodaje, ki prvotno ščiti in skrbi za pravice delavcev.

Luka Kreitner, dipl. prav. (UN)

[1] Prvi odstavek 4. člena ZDR-1.

[2] AJPES, Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije, dostopno na URL dne 16. 5. 2020: https://www.ajpes.si/Registri/Poslovni_register/Porocila.

[3] Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19).

[4] Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16).

[5] Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS).

[6] Drugi odstavek 80. člena ZDR-1.

[7] Kresal Šoltes Katarina, Kresal Barbara, Senčur Pečer Darja, Vodnik po pravicah iz delovnega razmerja, Najpogostejša vprašanja in odgovori, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja, Ljubljana, 2014.

[8] 132. člen ZD.

[9] Prvi odstavek 145. člena ZD.

[10] Kresal Barbara, Smrt delodajalca in prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Pravna praksa, št. 23, GV Založba, 1998, str. 12.

[11] Četrti odstavek 72. člena ZGD-1.

[12] »Tožene stranke (dediči) po smrti očeta z zapustnikovo dejavnostjo (dejavnostjo pokojnega s.p.) niso nadaljevale, zato je tožniku ex lege prenehalo delovno razmerje z dnem smrti delodajalca.«, Višje delovno in socialno sodišče, VDSS sodba Pdp 25/2014 z dne 12.03.2014.

[13] Prvi odstavek 79. člena ZD.

[14] Osmi odstavek 72. člena ZGD-1.

[15] Sedmi odstavek 72. člena ZGD-1.

[16] 95. člen ZD.

[17] Prvi odstavek 96. člena ZDR-1.

[18] 97. člen ZDR-1.

[19] Višje delovno in socialno sodišče, VDS sodba in sklep Pdp 154/2006 z dne 25.01.2007.