1. UVOD

V predmetnem članku bomo obravnavali ukrep prepovedi približevanja žrtvi, ki je eden izmed ukrepov, ki je na voljo žrtvi nasilja, da se zaščiti bodočega nasilja, ko je njena varnost ogrožena. V nadaljevanju bomo prepoved približevanja obravnavali z vidika nasilja v partnerskem odnosu, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na praktične vidike ukrepov prepovedi približevanja. Članek je napisan iz perspektive ženske kot žrtve partnerskega nasilja,[1] pri čemer enaka določila in napotki veljajo tudi za moškega, ki je žrtev partnerskega nasilja.

  1. OPREDELITEV IN UREDITEV DRUŽINSKEGA NASILJA V SLOVENSKI ZAKONODAJI

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju: ZPND [2] opredeljuje družinsko nasilje kot vsako uporabo fizičnega, psihičnega ali ekonomskega nasilja enega družinskega člana proti drugemu družinskemu članu oziroma zanemarjanje ali zalezovanje žrtve ne glede na spol ali katerokoli osebno okoliščino žrtve ali povzročitelja nasilja, in telesno kaznovanje otrok.

  • UKREPI PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA

Ukrep prepovedi približevanja ureja ZPND in Zakon o nalogah in pooblastilih policije[3] (v nadaljevanju: ZNPPol). Ob prvem pojavu družinskega nasilja, vam priporočamo, da pokličete policijo na številko 113 ali pa se dogovorite, če ste v neposredni nevarnosti, da policijo pokliče kdo od vaših bližnjih. Policiji povejte, kdo ste, kaj se vam dogaja, kje ste in, da nujno potrebujete pomoč. Dokumentirajte čim več dejstev iz katerih se lahko sklepa na pojav družinskega nasilja (npr. poškodovane stvari, modrice na koži, podplutbe ipd.). Policiji razložite v kašni situaciji ste se znašli in povejte, da potrebujete pomoč.

Če bo policija utemeljeno sumila, da je povzročitelj storil kaznivo dejanje ali prekršek z znaki nasilja in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila vaše življenje, osebno varnosti ali vašo svobodo, kar policisti ugotovijo zlasti na podlagi dotedanjega grdega ravnanja kršitelja, iz okoliščin, ki jih neposredno zaznajo ob prihodu na kraj dogodka, zbranih obvestil od žrtev ali prič, podatkov centra za socialno delo, humanitarnih in nevladnih organizacij, smejo policisti odrediti prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi, ki je kršitelj namerno ne sme prekršiti. Kot kraj se določi kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. Prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih, na kar kršitelja policisti posebej opozorijo.[4] Povzročitelju nasilja policija izreče ustno odredbo, tako da se vam po tem trenutku ne sme več približati[5] in mora kraj, kjer se nahajate (največkrat dom žrtve) nemudoma zapustiti, policistu pa izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z vami. Ob neupoštevanju odredbe policisti povzročitelja nasilja odstranijo s kraja. Ko policija izreče ukrep prepovedi približevanja, o tem takoj obvesti krajevno pristojni center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD), ki vas bo seznanil z organizacijami, ki so vam na voljo za materialno in nematerialno pomoč in vam omogočil stik s tako organizacijo.[6] Velja omeniti, da sodišče, ko izreče kakršenkoli ukrep, skladno z ZPND, o tem takoj obvesti policijo, CSD in vzgojno izobraževalni zavod, če imate otroke, ki ga obiskujejo.[7] Odredba o prepovedi približevanja, ki ga policija izreče povzročitelju velja 48 ur in je takoj poslana v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodnika, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Preiskovalni sodnik odloči o ukrepu prepovedi približevanja v roku, ki ne sme biti daljši od 24 ur. Če sodnik prepoved približevanja potrdi, lahko ukrep izreče za čas do 15 dni.[8] To pomeni, da bo prepoved približevanja prenehala po poteku 15 dni od trenutka, ko bo policist prvič izrekel ustno prepoved približevanja vašemu partnerju oziroma povzročitelju nasilja. Prav zaradi tega vam je omogočeno, da v primeru, ko obstajajo razlogi za sum, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 15 dni, za katerega je bila izrečena prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi, zahtevate podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja pred iztekom 15 dni. Tako zahtevo naslovite na preiskovalnega sodnika, ki vodi vaš primer, vsi podatki in pravni pouk pa bo naveden tudi v dokumentaciji, ki jo boste v zvezi z odredbo o prepovedi približevanja dobili na vaš naslov. Ko bo pretekel dodani čas 60 dni oziroma 15 dni (če niste podali zahteve za podaljšanje odredbe o prepovedi približevanja ali vaši zahtevi ni bilo ugodeno), bo odredba prenehala veljati.

Nadalje imate skladno z ZPND več možnosti, pri čemer lahko sodišču sami predlagate kakšno vrsto zaščite želite, priporočamo pa vam (v kolikor ne boste imeli pravnega zastopstva), da predlagate enega ali več ukrepov, med katerimi lahko zahtevate, da sodišče povzročitelju nasilja:

  • prepove vstopiti v stanovanje, v katerem živi žrtev;
  • prepove zadrževati se v določeni bližini stanovanja, v katerem živi žrtev;
  • prepove zadrževati in približevati se krajem, kjer se žrtev običajno nahaja (na primer delovno mesto, šola, vrtec …);
  • prepove navezovati stike z žrtvijo na kakršenkoli način, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo in tudi prek tretjih oseb;
  • prepove vzpostaviti vsakršno srečanje z žrtvijo;
  • prepove objavljanje osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev;
  • odloči o prepustitvi stanovanja v skupni uporabi žrtvi v skladu z 21. členom Zakon o preprečevanju nasilja v družini[9]

Na tem mestu opozarjamo, da lahko zahtevate tudi več ukrepov hkrati. Tako lahko na primer zahtevate, da sodišče partnerju oziroma povzročitelju nasilja prepove, da z vami navezuje stike, da se vam ne približuje na krajih kjer se običajno nahajate in, da vam prepusti stanovanje oz. hišo, če sta jo uporabljala skupaj, v izključno uporabo.

Omenjene ukrepe sodišče izreče tudi, če:

  • če je povzročitelj nasilja žrtvi grozil, da jo bo poškodoval ali drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice;
  • če je povzročitelj nasilja protipravno vstopil v stanovanje, v katerem živi žrtev, v prostore kjer dela, ali kako drugače motil njeno mirno posest;
  • če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje, na primer z zasledovanjem ali uporabo sredstev za komuniciranje na daljavo;
  • če povzročitelj nasilja žrtev proti njeni izrecni volji protipravno nadleguje z uporabo oziroma objavljanjem osebnih podatkov žrtve, dokumentov iz sodnih in upravnih spisov in osebnih zapisov, ki se nanašajo na žrtev.[10]

Povedano pomeni, da boste sami lahko zahtevali primeren ukrep in to tudi takrat, ko do vas vaš partner ali tretja oseba ni bila neposredno fizično nasilna, je pa posegla v vaše dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (npr. vas je žalila, grozila, vas ekonomsko izkoriščala, vam omejevala svobodo ipd.). Sodišče izreče zgoraj omenjene ukrepe za največ 12 mesecev. Žrtev lahko poda predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa pred iztekom roka, za katerega je bil ukrep izrečen. Sodišče lahko trajanje ukrepa podaljša večkrat, vsakokrat za največ 12 mesecev.[11]

Predlog za odreditev ukrepov zoper vašega partnerja oziroma povzročitelja nasilja po ZPND lahko sprožite vi kot žrtev ali pa ga za vas sproži CSD z vašo privolitvijo. Postopek morate sprožiti v roku šest mesecev, odkar ste zadnjič utrpeli družinsko nasilje s strani vašega partnerja oziroma povzročitelja.[12] Predlog naslovite na krajevno pristojno okrožno sodišče v kraju, kjer imate stalno ali začasno prebivališče ali v kraju, kjer prebiva oškodovanec. Postopki so nujni in prednosti, zato so precej hitrejši kot drugi postopki, prav tako pa ne rabite plačati sodne takse in sodišče odloča o stroških postopka po prostem preudarku, kar pomeni, da vam bo naložilo plačilo stroškov, skladno z vašim premoženjskim stanjem, tako da bo višina stroškov primerna vaši zmožnosti plačila. [13]

Svetujemo vam, da dokumentirate vse primere nasilja, vedenja, ki napeljuje na nasilje in vse druge okoliščine, ki bi lahko nakazovale na nasilno vedenje, saj boste z več dokazi lažje ustrezno ukrepali in dokazali utemeljenost odredbe o prepovedi približevanja (kasneje pa bodo dokumentirani dokazi, ki jih boste zbrali, uporabni tudi v morebitnem kazenskem in/ali pravdnem postopku).

V postopku spopadanja z nasiljem v družini vam svetujemo, da se za pomoč obrnite tudi na CSD, ki žrtvam nasilja v družni nudi tudi pomoč pri reševanju njenih socialnih in materialnih pogojev bivanja. [14] CSD bo, ko bo preučil okoliščine primera, žrtvi ponudil različne oblike pomoči in sestavil načrt pomoči, predvsem v primerih, ko je za vzpostavitev varnega okolja žrtve potrebno dlje časa trajajoče ukrepanje oziroma je potrebnih več ukrepov pomoči in v drugih primerih, če oceni, da je to potrebno.

Na vašo prošnjo vam lahko policija zagotovi spremstvo ob vstopu v stanovanjske in druge prostore, kjer prebivate oziroma, ki jih imate v uporabi, take da lahko iz njih vzamete stvari, ki so potrebne za zagotavljanje vaših osnovnih življenjskih potreb in osnovnih življenjskih potreb vaših otrok, ter stvari, ki jih potrebujete za opravljanje svojega dela.[15]

V kolikor imate s povzročiteljem nasilja otroke, lahko sodišče poleg že omenjenih ukrepov prepovedi približevanja, izda tudi naslednje ukrepe:

  • prepove prehod državne meje otroku, razen s posebej določeno osebo, organom ali organizacijo;
  • predlaga odvzem osebnega dokumenta otroka v skladu z zakonom;
  • prepove izdajo osebnega dokumenta otroku na podlagi vloge enega ali obeh staršev ali tretje osebe;
  • prepove vročitev osebnega dokumenta otroka enemu ali obema staršema ali tretji osebi;
  • odloči o nujnem zdravniškem pregledu otroka ali zdravljenju otroka in o drugih zdravstvenih posegih.[16]
  • PREPUSTITEV STANOVANJA V UPORABO

V kolikor z povzročiteljem nasilja živite v istem stanovanju ali hiši, lahko od sodišča zahtevate, da le to odloči, da vam mora povzročitelj nasilja prepustiti stanovanje v vašo izključno rabo, kar pomeni, da ga sam ne more več uporabljati in to ne glede na to, ali je lastnik stanovanja, ali pa je v stanovanju v najemu skupaj z vami.[17] Če povzročitelj nasilja ni lastnik, solastnik ali skupni lastni stanovanja v uporabi, pa lahko od sodišča zahtevate tudi, da časovno ne omeji ukrepa, kar pomeni, da povzročitelj stanovanja trajno ne more več uporabljati stanovanja, tako da je to eden izmed načinov, da nasilnega partnerja izselite iz stanovanja ali hiše (ta določba je relevantna predvsem v primeru, ko je vaš partner v stanovanju na podlagi vaše privolitve, nima pa za prebivanje drugega pravnega naslova, npr. najemne pogodbe ali lastninske pravice). V primeru, ko imata z nasilnim partnerjem skupaj najeto stanovanje, je maksimalen rok trajanja odredbe o prepustitvi stanovanja 12 mesecev (sodišče ga lahko ponovno podaljša za največ 12 mesecev). Če pa je nasilni partner lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v uporabi, pa je maksimalni rok trajanja odredbe o prepustitvi stanovanja 6 mesecev (sodišče ga lahko podaljša za 6 mesecev, če žrtev nasilja ne najde drugega, primernega stanovanja). V času, ko velja odredba o prepustitvi stanovanja, vas bremenijo vsi stroški rednega upravljanja stanovanja.[18]

  • KAJ PA ČE POVZROČITELJ KRŠI PREPOVED PRIBLIŽEVANJA IN DRUGE UKEPE?

Če povzročitelj nasilja krši ukrep, ki ga je izreklo sodišče na podlagi 19. člena ZPND (npr. ukrep prepovedi približevanja, vzpostavljanja stika z žrtvijo preko komunikacijskih sredstev..), morate o tem nemudoma obvestiti policijo, ki bo ukrepala skladno z določbami ZNPPol. Največkrat policija kršitelju izda globo za prekršek, v primeru ponavljajih kršitev pa lahko kršilca tudi pridrži. Vsakršno kršitev ukrepov, ki jih je izdalo sodišče, skrbno dokumentirajte, saj vam lahko to olajša dokazovanje potencialne nevarnosti povzročitelja nasilja, če boste želeli zaprositi za podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja in drugih ukrepov, ki jih lahko določi sodišče, skladno z ZPND.

ZNPPol določa v 162. členu, da je neupoštevanje odredbe o prepovedi približevanja, ki ga odredi policija neposredno ob zaznavi družinskega nasilja povzročitelju nasilja, prekršek. Ta se kaznuje z globo od 300 do 800 EUR, pri čemer se za kršitev odrejenega ukrepa šteje tudi nadlegovanje žrtve nasilja po komunikacijskih sredstvih. V kolikor kršitelj večkrat krši odredbo o prepovedi približevanja ali večkrat žrtev nadleguje po telekomunikacijskih sredstvih, se za vsako kršitev izreče samostojna globa. Kršitelj, ki kljub izrečeni globi zaradi kršitev prepovedi približevanja ponovno krši odrejeno prepoved, se pridrži po določbah ZNPPol.[19]

  1. KDO MI LAHKO V POSTOPKU POMAGA, KAKO NAJ NAPIŠEM VLOGE ZA SODIŠČE?

ZPND določa, da ima oseba, ki je žrtev nasilja, pravico do izbire osebe (spremljevalca), ki jo lahko spremlja v vseh postopkih, povezanih z nasiljem in postopki, kjer je udeležen povzročitelj nasilja.[20] Za spremljevalca si lahko izberete nekoga od vaših bližnjih ali koga tretjega, ki mu zaupate. Za spremljevalca lahko zaprosite tudi na CSD ali pri kateri izmed nevladnih organizacij, ki so specializirane na področju pomoči žrtvam nasilja (več informacij o nevladnih organizacijah s tega področja vam je na voljo na povezavah na koncu članka). Spremljevalec vas lahko spremlja v postopkih s policijo, CSD, na sodišču, ipd.

Ne glede na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči[21] pa imate, v kolikor ste žrtev nasilja, pravico do brezplačne pravne pomoči, če CSD poda oceno o ogroženosti. To pomeni, da boste do brezplačne pravne pomoči upravičeni v vsakem primeru in to ne glede na vaše prihodke, katerih višina je temeljni kriterij za določitev siceršnje upravičenosti do brezplačne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Na CSD za ta namen predlagajte, da CSD poda oceno o ogroženosti, če je CSD ni podal že predhodno.[22] Tako pridobljena brezplačna pravna pomoč se podeli tudi za postopke po Družinskem zakoniku,[23] če je to po mnenju centra za socialno delo potrebno.[24] Posledično boste brezplačne pravne pomoči deležni tudi, če se boste želeli razvezati od partnerja, če ste bili predhodno poročeni, v vsakem primeru pa v postopku o določitvi varstva in vzgoje skupnih otrok ter o določitvi stikov in preživnine.[25]

O brezplačni pravni pomoči, tudi o postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, smo na Portalu pravo ZA VSE že pisali. Članek z naslovom »BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ« je dostopen TUKAJ. Do vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči in ostalih informacij, lahko dostopate TUKAJ.

  1. KAJ PA RAZDELITEV PREMOŽENJA?

Po izteku prepovedi odredbe o prepovedi približevanja oziroma po izteku ukrepa prepustitve stanovanja, se pogosto pojavlja situacija, kjer je žrtev nasilja primorana nadaljevati življenje v istem stanovanju ali hiši, kot povzročitelj nasilja, saj sta skupaj solastnika nepremičnine. V primeru, ko ste z povzročiteljem nasilja solastnica nepremičnine, boste morali sprožiti postopek delitve solastnine, o čemer smo v preteklosti že pisali. Članek »DELITEV STVARI V SOLASTNINI« je dostopen TUKAJ. V kolikor vas po poteku ukrepa o prepovedi približevanja oziroma prepustitve stanovanja ali hiše, povzročitelj nasilja izseli, ker je v celoti lastnik nepremičnine, vi pa ste v nepremičnino predhodno vlagali, imate pravico do povrnitve vrednosti vlaganj, pod določenimi pogoji. Članek »VLAGALI STE V TUJO NEPREMIČNINO,  V KATERI NE ŽIVI VEČ – KAJ PA SEDAJ« je dostopen TUKAJ.

  1. OSTALO

Ob pojavu družinskega nasilja je v prvi vrsti najpomembnejše, da se zaščiti žrtev nasilja in otroke. Ne glede na to, pa družinsko nasilje predstavlja tudi kaznivo dejanje, ki je določeno v 191. členu Kazenskega zakonika.[26] Ta določa, se kaznuje z zaporom do petih let, kdor v družinski skupnosti z drugim grdo ravna, ga pretepa ali drugače boleče ali ponižujoče ravna, ga z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo preganja iz skupnega prebivališča ali mu omejuje svobodo gibanja, ga zalezuje, ga prisiljuje k delu ali opuščanju dela ali ga kako drugače z nasilnim omejevanjem njegovih enakih pravic spravlja v skupnosti v podrejen položaj, se kaznuje z zaporom do petih let. Če je dejanje storjeno proti osebi, s katero je storilec živel v družinski ali drugi trajnejši skupnosti, ki je razpadla, je pa dejanje s to skupnostjo povezano, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. Kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini bo državni tožilec začel po uradni dolžnosti.

Več o vaših pravicah, kot žrtev kaznivega dejanja lahko izveste TUKAJ. Več o tem, kako poteka postopek na policiji, ko ste žrtev nasilja, lahko izveste TUKAJ.

Nasilje v družini mnogokrat na žrtvi in otrocih pusti tudi dolgotrajne psihološke posledice. Prav zaradi tega, ker nasilje predstavlja poseg v duševno, če pa je telesno pa tudi v telesno integriteto, lahko zoper povzročitelja nasilja sprožite tudi odškodninsko tožbo zaradi povzročitve premoženjske in nepremoženjske škode. Škodo boste lažje dokazali, če že posedujete z pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, saj je pravdno sodišče vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.

O vprašanju upravičenosti do odškodnine smo na Portalu pravo ZA VSE že pisali. Do članka »SEM UPRAVIČEN DO ODŠKODNINE«, dostopate TUKAJ.

  1. PRAVNI PREDPISI S PODROČJA PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA, APLICIRANI NA PRIMERU:

Vse kar smo do sedaj navedli o prepovedi približevanja, bomo v nadaljevanju praktično opisali na primeru. Primer je fiktiven in imena so izmišljena.

Ana in Jan sta poročen par že 4 leta. Imata dvoletnega otroka. Jan zadnje leto prekomerno pije alkohol, pogosto je pijan in občasno z glasnim tonom nadira Ano, za kar mu je kasneje vedno žal. Nekega dne Jana v službi, pri preizkusu alkoholiziranosti na delovnem mestu, zalotijo pijanega in ga posledično odpustijo. Od tedaj Jan začne popivati bolj pogosto. Kmalu se par začne kregati. V enem izmed prepirov Jan, v stanju vinjenosti, močno pretepe Ano, za kar mu je kasneje, ko se trezen zbudi, žal. Ana mu tudi to oprosti. Kmalu začne Jan redno fizično obračunavati z Ano, vsakokrat, ko mu kaj ni po volji. Obupana Ana po več mesecih končno spozna, da mora obvarovati otroka in se odloči, da bo Jana zapustila. Ko jo Jan kmalu za tem ponovno pretepe, se Ana odloči poklicati policijo. Policija nemudoma prihiti na kraj dogodka, kjer najde Ano z rdečim in otečenim obrazom, ki se skriva pred Janom. Policisti Janu izrečejo ustno odredbo prepovedi približevanja Ani in prepoved približevanja njunemu skupnemu stanovanja, za obdobje dveh dni. Preiskovalni sodnik odredbo o prepovedi potrdi in jo podaljša za 15 dni. V tem času Jan poskuša vstopiti v stanovanje, nakar Ana pokliče policijo, hkrati pa ob vratih snema zvok, da lahko policistom dokaže, da je Jan kršil prepoved približevanja. Policist zaradi kršitve prepovedi približevanja Janu izrečejo globo v višini 800 EUR. V tem času Jana na preiskovalnega sodnika naslovi predlog za podaljšanje prepovedi približevanja, saj je Jan v preteklosti bil že mnogokrat nasilen, kršil je prepoved približevanja in okolici govori, da je stanovanje njegovo.  Na podlagi mnogih dokazov, ki jih je Jana skrbno dokumentirala in na podlagi mnenja Centra za socialno delo, preiskovalni sodnik izda odredbo o prepovedi približevanja iz katere izhaja, da se Jan ne sme približevati Jani in njunemu skupnemu stanovanju. Jana v tem času kontaktira CSD, ki poda oceno ogroženosti iz katere izhaja, da Jan Ano močno ogroža. Na podlagi ocene tveganja Ana zaprosi za brezplačno pravno pomoč, ki ji jo sodišče tudi dodeli. Predhodno se je z lokalnim odvetnikom že dogovorila, da bo le ta v primeru pozitivne odločbe sodišča o brezplačni pravni pomoči, prevzel njen primer. S pomočjo odvetnika Ana na sodišče naslovi predlog, v katerem predlaga, da sodišče Janu: prepove vstopiti v stanovanje v katerem sta skupaj z Ano živela, da mu prepove zadrževanje v bližini stanovanja v katerem sta živela skupaj z Ano, da prepove zadrževanje in približevanje kraju, kjer Ana opravlja službo, da mu prepove navezovati stike z Ano, kočno pa Ana predlaga tudi, da Janu sodišče naloži, da mora Ani prepustiti stanovanje v izključno uporabo. Ana je s predlogom uspešna, še posebej zato, ker Jan ponovno prekrši prepoved vzpostavljanja stika z žrtvijo, saj je Ani poslal več sms-ov, kjer ji je grozil in očital, da mu je uničila življenje. Ana vse poskuse vzpostavitve stika zavrne in jih dokumentira ter prijavi policiji. Policija Janu ponovno izda globo v višini 800 EUR. Ana v tem času na sodišče vloži tudi zahtevo za razvezo, pri čemer sodišče uredi tudi vprašanje varstva, vzgoje, preživljanja in stikov z otrokom. Sodišče par razveže, otroka pa dodeli v skrbništvo Ani, pri čemer odloči, da mora Jan Ani plačevati 100 EUR preživnine mesečno. Ani je pri sodnih postopkih v razvezi močno pomagal odvetnik, tudi za razvezo in vprašanja v zvezi z otrokom, pa je lahko koristila brezplačno pravno pomoč. Po razvezi se Ana vključi v program psihosocialne pomoči, ki ga izvaja ena izmed nevladnih organizacij s področja preprečevanja nasilja nad ženskami in končno se postavi na noge.

OSTALE KORISTNE INFORMACIJE IN POVEZAVE

Za konec navajamo nekaj uporabnih informacij s področja pomoči žrtvam nasilja v družini in nasilja nasploh, kjer boste našli vse potrebno, da se opolnomočite po tem, ko ste bili žrtev nasilja.

  • Seznam nevladnih organizacij za pomoč žrtvam nasilja, seznam varnih hiš, zatočišč, materinskih domov in priročniki za žrtve nasilja nad ženskami in ostale koristne informacije. Dostopno
  • Glede sodnih in upravnih postopkov: NASILJE NAD ŽENSKAMI – PRAV(N)E POTI V VARNO ŽIVLJENJE ŽENSK IN OTROK, Praktični vodnik po sodnih in upravnih postopkih, Nina Rapilane Obran, Društvo za nenasilno komunikacijo, 2018. Dostopno
  • Spletna stran društva za nenasilno komunikacijo, Rubrika Nasilje nad ženskami. Dostopno
  • Krizne številke za pomoč žrtvam nasilja, Društvo Ženska svetovalnica. Dostopno
  • Seznam kriznih centrov za ženske in otroke žrtve nasilja, Skupnost za socialno delo Slovenije. Dostopno
  • Seznam organizacij za individualno svetovanje žrtvam nasilja, dostopno
  • Psihosocialna pomoč ženskam, žrtvam nasilja. Dostopno TUKAJ in TUKAJ.
Rok Kuster, dipl. prav.

[1] Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da so ženske trikrat pogosteje žrtve nasilja v partnerskem odnosu kot moški, zato je pričujoč članek napisan z vidika ženske kot žrtve nasilja: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10159.

[2] Uradni list, RS. št. 16/08, s spremembami, dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5084.

[3] Uradni list RS, št. 15/03, s spremembami. Dostopno na: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6314.

[4] 1. odstavek 60. člena ZNPPol.

[5] 2. odstavek 60. člena ZNPPol.

[6] 3. odstavek 60. člena ZNPPol.

[7] 3. odstavek 60. člena ZNPol.

[8] 4. odstavek 60. člena ZNPPol.

[9] 1. odstavek 19. člena ZPND.

[10] 2. odstavek 19. člena ZPND.

[11] 3. odstavek 19. člena ZND.

[12] 22.b člen ZPND.

[13] 22.a člen ZPND.

[14] 1. odstavek 14. člena ZPND.

[15] 2. odstavek 18. člena ZPND.

[16] 20. člen ZPND.

[17] Preprečevanje nasilja in varstvo žrtve nasilja ima prednost pred varovanjem lastninske oziroma solastninske pravice povzročitelja nasilja (Sodba VSM, opr. št. I Cp 875/2019 z dne 14. 10. 2019).

[18] 21. člen ZPND.

[19] 8. odstavek 60. člena ZNPPol.

[20] 7. člen ZPND.

[21] Uradni list RS, št. 96/04, s spremembami.

[22] 26. člen ZPND.

[23] Uradni list RS. št. 15/17, s spremembami.

[24] 27. člen ZPND.

[25] 1. odstavek 151. člen Družinskega zakonika.

[26] 191. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12, s spremembami).

Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!

Kategorije prispevkov

Naštej kategorije: Pravo za vse

Najnovejši prispevki