V kazenskem postopku lahko sodišče izda oprostilno,[1] zavrnilno[2] ali obsodilno[3] sodbo. Z obsodilno sodbo spozna obtoženca za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja.[4] V sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, sodišče (med drugim) izreče tudi, na kakšno kazen se obtoženec obsodi ali se mu po določbah kazenskega zakona odpusti kazen; lahko pa izreče odločbo o pogojni obsodbi.[5] Ob določenih pogojih (ki so opredeljeni v Kazenskem zakoniku, v nadaljevanju KZ-1), sme torej sodišče storilcu kaznivega dejanja izreči pogojno obsodbo namesto kazni. [6] KZ-1 med opozorilnimi sankcijami ureja tudi pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom.[7]
V tem prispevku bo podrobneje opisana pogojna obsodba. Statistični podatki namreč kažejo, da je najpogostejša kazenska sankcija pri nas ravno pogojna obsodba.[8]
- Kaj je pogojna obsodba
Pogojna obsodba je opozorilna sankcija, ki jo sodišče sme izreči storilcu kaznivega dejanja namesto kazni, če presodi, da je to ustrezneje glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in ostale okoliščine, v katerih je dejanje storil in če je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.[9]
S pogojno obsodbo določi sodišče storilcu kaznivega dejanja kazen, ki pa ne bo izrečena, če obsojenec v času, ki ga določi sodišče in ne sme biti manj kot eno leto in ne več kot pet let (preizkusna doba), ne bo storil novega kaznivega dejanja.[10]
V določenih primerih lahko v pogojni obsodbi sodišče določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne vrne premoženjske koristi, do katere je prišel s kaznivim dejanjem, ne povrne škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali ne izpolni drugih, v kazenskopravnih določbah predvidenih obveznosti. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi sodišče v mejah preizkusne dobe.[11] To torej pomeni, da se lahko s pogojno obsodbo storilcu kaznivega dejanja naloži tudi, da izpolni določene obveznosti. Če jih ne, sme sodišče v mejah preizkusne dobe podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali pa preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi (več o tem v nadaljevanju, v podnaslovu Preklic pogojne obsodbe).
- Namen pogojne obsodbe
Odločilni razlog, da sodišče namesto kazni izreče pogojno obsodbo, je pozitivna prognoza, da storilec ne bo ponavljal kaznivih dejanj. Pozitivna prognoza mora temeljiti na skrbni presoji okoliščin, katere zakon izrecno poudarja. Te so: osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnja kazenske odgovornosti in druge okoliščine, v katerih je dejanje storil.[12] Namen je torej, da se storilca, ki stori manj nevarno kaznivo dejanje manjšega pomena, ne kaznuje, če to ni resnično potrebno.[13]
- Pogoji za izrek pogojne obsodbe (kdaj se jo sploh lahko izreče)
Pogojne obsodbe ni mogoče izreči čisto v vseh kazenskih postopkih in za vsa kazniva dejanja.
Pogojna obsodba se sme namreč izreči le, če je sodišče storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. Ne sme pa se izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj treh let.[14] Izjemoma sme sodišče storilcu, kateri po zakonu, ki ureja kazenski postopek, prizna krivdo, ko se prvič izjavi o obtožnem aktu, v katerem je za tak primer predlagan izrek pogojne obsodbe, ali jo prizna v sporazumu z državnim tožilcem, izreči pogojno obsodbo tudi za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj petih let, določiti kazen zapora do petih let, preizkusno dobo pa do desetih let.[15] S to posebno določbo petega odstavka 58. člena KZ-1 je zakonodajalec dopustil omilitev siceršnjih pogojev za izrek pogojne obsodbe za tiste primere, ko storilec prizna krivdo po obtožnem aktu ali sklene sporazum z državnim tožilcem. Možnost njenega izreka je omejil na kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen najmanj pet let zapora, kar pomeni, da jo je mogoče izreči za vsa kazniva dejanja s predpisano minimalno kaznijo, nižjo od pet let zapora.[16]
Navedeno pomeni, da se pogojna obsodba za kazniva dejanja, kot je recimo umor (kjer je predpisana kazen najmanj 15 let),[17] sploh ne more izreči.
Pogojna obsodba tudi ne pride v poštev vedno, kadar je sicer sodišče storilcu določilo kazen zapora do dveh let ali denarno kazen. Poleg tega pogoja morajo biti namreč tudi okoliščine na strani storilca takšne, da opravičujejo takšen izrek. Natančneje, sodišče izreče pogojno obsodbo le, če glede na osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnjo krivde in glede na druge okoliščine, v katerih je dejanje storil, spozna, da je mogoče pričakovati, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.[18]
- Preklic pogojne obsodbe
Preklic pogojne obsodbe je institut, ki (recimo v primeru storitve novega kaznivega dejanja) sodnikom omogoča preoblikovanje pogojne obsodbe v prej le določeno zaporno ali denarno kazen.[19]
Če pogojno obsojeni ne izpolni pogoja oziroma naložene obveznosti, se pogojna obsodba lahko prekliče in pogojno določena kazen izreče ter izvrši.[20]
V prvem odstavku 62. člena KZ-1 je določeno, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi. Določeno je splošno pravilo o roku za preklic pogojne obsodbe in to pravilo se uporabi tudi, kadar sodišče prekliče pogojno obsodbo zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Če sodišče odloči, da pogojne obsodbe ne bo preklicalo, lahko to odločitev sprejme le v času, ko še teče preizkusna doba za prej storjeno kaznivo dejanje.[21]
4.1 Preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja
Možen je torej preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja. Sodišče namreč prekliče pogojno obsodbo, če stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali daljšo kazen.[22] V tem primeru gre za obvezen (obligatoren) preklic. Fakultativen (neobvezen) pa je preklic, ob katerem sodišče za nova kazniva dejanja izreče manj kot dvoletno ali denarno kazen. V tem primeru sodišče presodi, ali je preklic potreben in smiseln.[23]
Če sodišče prekliče pogojno obsodbo, izreče po 53. členu tega zakonika enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo dejanje; pri tem upošteva, da je kazen iz preklicane pogojne obsodbe že določena.[24]
Vseeno pa lahko sodišče presodi ali bo pogojno obsodbo res preklicalo ali ne. Če se odloči, da ne prekliče pogojne obsodbe, sme za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo ali kazen. Če spozna, da je treba tudi za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo, določi enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo dejanje in določi novo preizkusno dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let, v primerih priznanj krivde in sporazumov o krivdi pa ne daljša od desetih let, in se šteje od pravnomočnosti nove sodbe. Obsojencu, ki mu je za novo kaznivo dejanje izrečen zapor, se čas prestajanja te kazni ne šteje v preizkusno dobo, določeno s pogojno obsodbo za prejšnje kaznivo dejanje.[25]
4.2 Preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja
Možen je tudi preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja. Sodišče prekliče pogojno obsodbo, če po njenem izreku ugotovi, da je obsojenec storil kaznivo dejanje, preden je bil pogojno obsojen, in če sodi, da ne bi bilo podlage za pogojno obsodbo, če bi se vedelo za to dejanje. Tudi v takšnem primeru izreče sodišče enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo dejanje.[26] Takšen preklic je fakultativen, saj drugi odstavek 60. člena KZ-1 daje možnost sodišču, da pogojne obsodbe ne prekliče.
4.3 Preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti
Zelo pogosto pa se pogojna obsodba prekliče, ker storilec ne izpolni naloženih obveznosti. S pogojno obsodbo se lahko namreč obsojencu naloži, da v določenem roku vrne premoženjsko korist, do katere je prišel s kaznivim dejanjem,[27] škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem, ali da izpolni druge (v kazenskopravnih določbah predvidene) obveznosti. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi sodišče v mejah preizkusne dobe.
Če obsojenec te obveznosti ni izpolnil v roku, ki je bil določen v sodbi, sme sodišče v mejah preizkusne dobe:
- podaljšati rok za izpolnitev obveznosti ali
- preklicati pogojno obsodbo in izreči kazen, ki je bila določena v pogojni obsodbi.
Odpustitev izpolnitve ali pa nadomestitev z drugo obveznostjo sme sodišče opraviti zgolj v primeru, da spozna, da obsojenec iz upravičenih razlogov ne more izpolniti naložene obveznosti.[28]
- Zaključek
Zaključimo lahko, da torej pogojna obsodba ne pride v poštev za vsa kazniva dejanja in v vseh primerih. Ključno je, da omogoča, da se storilca, ki stori manj nevarno kaznivo dejanje manjšega pomena, ne kaznuje, če to ni resnično potrebno. Za izrek pogojne obsodbe so ključne tudi okoliščine na strani storilca, na podlagi katerih lahko sodišče pričakuje, da ne bo več ponavljal kaznivih dejanj.
Lina Lajlar, mag. prav.
[1] 358. člen Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).
[2] 357. člen ZKP.
[3] 359. člen ZKP.
[4] 359. člen ZKP.
[5] 3. in 4. točka prvega odstavka 359. člena ZKP.
[6] Prvi odstavek 57. člena KZ-1.
[7] 63. člen KZ-1 in dalje; Sanja Alaber, Pogojna obsodba in nekateri kritični pogledi na njeno ureditev, Slovenski dnevi varstvoslovja, Fakulteta za varnostne vede, 2013, str. 3.
[8] Sanja Alaber, Pogojna obsodba in nekateri kritični pogledi na njeno ureditev, Slovenski dnevi varstvoslovja, Fakulteta za varnostne vede, 2013, str.4.
[9] Sodstvo Republike Slovenije, Vprašanja in odgovori z dne 5.6.2014, dostopno na: https://www.sodisce.si/informacije/faq/20140123093747/.
[10] Drugi odstavek 57. člena KZ-1.
[11] Tretji odstavek 57. člena KZ-1.
[12] Sodba VSL, opr. št. III Kp 125/2007, z dne 18. 9. 2007.
[13] Sodstvo Republike Slovenije, Vprašanja in odgovori z dne 5.6.2014, dostopno na: https://www.sodisce.si/informacije/faq/20140123093747/.
[14] Prvi in drugi odstavek 58. člena KZ-1.
[15] Peti odstavek 58. člena KZ-1.
[16] Sodba VSRS, opr. št. I Ips 29834/2014-99, z dne 26.11.2015.
[17] 116. člen KZ-1.
[18] Tretji odstavek 58. člena KZ-1.
[19] Sanja Alaber, Pogojna obsodba in nekateri kritični pogledi na njeno ureditev, Slovenski dnevi varstvoslovja, Fakulteta za varnostne vede, 2013, str. 8.
[20] Sodstvo Republike Slovenije, Vprašanja in odgovori z dne 5.6.2014, dostopno na: https://www.sodisce.si/informacije/faq/20140123093747/.
[21] Sodba VSRS, opr. št I Ips 15802/2016, z dne 29. 11. 2018.
[22] Prvi odstavek 59. člena KZ-1.
[23] Mitja Felc, Luknjasta pogojna obsodba, Delo, 2010, dostopno na: https://old.delo.si/novice/slovenija/luknjasta-pogojna-obsodba.html.
[24] Prvi in tretji odstavek 59. člena KZ-1.
[25] Četrti odstavek 59. člena KZ-1.
[26] 60. člen KZ-1.
[27] Tretji odstavek 57. člena KZ-1.
[28] Prvi odstavek 61. člena KZ-1.
Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!
Kategorije prispevkov
Naštej kategorije: Pravo za vse
Najnovejši prispevki
