Sodno varstvo posesti

Posest ni pravica. Pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Posestnik stvari lahko stvar uživa in z njo razpolaga pri čemer ni pomembno, ali ima pravico stvar uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent lastninske pravice.[1] Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. To si najbolje predstavljamo tako, da izhajamo iz predpostavke, da posestnik, ki uveljavlja varstvo nima nobene pravice do posesti, kar pomeni, da je posest pridobil z ropom ali tatvino.[2] Tudi takšen posestnik ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.

VARSTVO POSESTI JE ŽE TRADICIONALNO UREJENO NA DVA NAČINA, KOT SODNO VARSTVO IN KOT SAMOPOMOČ

Primarna oblika posestnega varstva je sodno varstvo posesti, zato se naj samopomoč uporabi zgolj izjemoma (kot subsidarna oblika posestnega varstva). Temeljno izhodišče ureditve varstva posesti je prepoved samovoljnega ravnanja, kar pomeni, da stranka ne sme vzeti pravice v svoje roke, ampak jo mora uveljavljati preko pravnega instrumentarija, ki ga nudi pravni red.[3] Zato novejše zakonodaje utesnjujejo ali celo izključujejo samopomoč in zahtevajo od vsakogar, da svoje pravice uveljavi s pomočjo države.[4]

SODNO VARSTVO

Stvarnopravni zakonik[5] (v nadaljevanju SPZ) določa v 32. členu, da lahko moteni zahteva sodno varstvo posesti  v primeru motenja oziroma odvzema posesti, v 30 dneh odkar je izvedel za motenje in storilca (to je subjektivni rok), najpozneje pa v enem letu odkar je motenje nastalo (to je objektivni rok). Zaradi pravnega varstva so roki za uveljavljanje posestnega varstva kratki. Ti roki so materialni prekluzivni roki, ki niso podaljšljivi in ne dopuščajo vrnitve v prejšnje stanje.[6] Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna, da sodijo v sporih zaradi motenja posesti. Sodno varstvo je posestniku zagotovljeno pri motenju in odvzemu posesti.

SODNO VARSTVO JE POSESTNIKU ZAGOTOVLJENO PRI MOTENJU IN ODVZEMU POSESTI

Temeljna razlika med motenjem in odvzemom posesti je v intenzivnosti pri posegu v posest. Pri motenju posesti, poseg v posest ni tako intenziven kot pri odvzemu posesti. Pri motenju posesti motilec ne gre tako daleč, da bi posestnika v celoti izključil iz izvrševanja posesti ampak ga motilec posesti le vznemirja.[7]

Med motnje spadajo različne oblike prepovedanih emisij. Tudi prekomeren hrup in vibracije lahko predstavljata motilno dejanje.[8] V naši sodni praksi je kot motenje opredeljeno tudi verbalno motenje, ampak le, če pomeni resno grožnjo, zaradi katere moteni opusti izvrševanje posesti ali  povzroči objektivne spremembe na sami stvari ali v spremembi prostorskega odnosa posestnika do stvari, ki je predmet posestnega varstva.^[9] V prvem odstavku 33. člena SPZ je določeno, da sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Motenje in odvzem posesti se po 426. členu Zakona o pravdnem postopku[10] (v nadaljevanju ZPP) uveljavljata v obliki tožbe. Tožba zaradi motenja posesti se naperi proti tistemu, ki  je motil oziroma odvzel posest.

Iz relevantnih materialnopravnih (SPZ) in procesnopravnih (ZPP) določb ne izhaja vsebina tožbenega zahtevka v motenjskih sporih, v praksi pa je takšen zahtevek tridelni.[11] Pri tridelnem tožbenem zahtevku se je najprej z ugotovitvenim zahtevkom zahtevalo ugotovitev motenja ter način, s katerim je bilo motilno dejanje izvršeno. Vendar teorija in novejša sodna praksa ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti štejeta za nepotrebnega. Pritožbeno sodišče opozarja, da je v okviru pravilne uporabe materialnega prava iz dajatvenega zahtevka mogoče  razbrati na kaj se motilna ravnanja nanašajo.^[12] Sledi vzpostavitev v prejšnje stanje, nazadnje pa prepoved nadaljnjega motenja posesti.[13]

SKLEP

Sodno varstvo posesti je primerna oblika posestnega varstva. Da se samovoljno dejanje prepreči, je potrebno varovati dejansko stanje, pa čeprav vedno ne temelji na pravici. Sodno varstvo je posestniku zagotovljeno pri motenju in odvzemu posesti. Moteni zahteva sodno varstvo posesti v 30 dneh odkar je zvedel za motenje in storilca, najpozneje v enem letu odkar je motenje nastalo. Motenje in odvzem posesti se uveljavljata v obliki tožbe. Tožba zaradi motenja posesti se naperi proti tistemu, ki je motil oziroma odvzel posest. Po novejši sodni praksi je potrebno opozoriti, da se ugotovitveni del tožbenega zahtevka pri zahtevkih iz naslova motenja posesti šteje za nepotrebnega. Ta del zahtevka spada pod navedbe, ki niso sestavni del zahtevka. Nosilni del zahtevka predstavljata dajatveni in prepovedni del zahtevka.[14]

Ana Pušnik, mag. prav.

[1] Juhart, Tratnik, Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 95-99.

[2] Tratnik, Stvarnopravni zakonik (SPZ) z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom prof. dr. Matjaža Tratnika 2., dopolnjena izdaja, Uradni list Republ ike Slovenije, Ljubljana 2010 stran 59-60.

[3] Juhart, Tratnik, Vrenčur, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2016, stran 156-157.

[4] T. Frantar, Teoretična razprava- Posest: Nekatera vprašanja varstva posestnih razmerij, Podjetje in delo, številka 6-7, 1999, stran 1069-1077.

^[5] Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13).

[6] Vrenčur, Pšunder, Nepremičninsko pravo in vrednost pravic na nepremičninah, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana 2012, stran 49.

[7] Juhart, Tratnik, Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 123.

[8] VSL sklep II Cp 2663/2012 z dne 13.03.2013.

[9] VSL sklep II Cp 1694/2004 z dne 06.10.2004.

[10]Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 – ZArbit, 45/08, 111/08 – odl. US, 57/09 – odl. US, 12/10 – odl. US, 50/10 – odl. US, 107/10 – odl. US, 75/12 – odl. US, 40/13 – odl. US, 92/13 – odl. US, 10/14 – odl. US, 48/15 – odl. US, 6/17 – odl. US in 10/17).

[11] Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v postopkih in pravdah zaradi motenja posesti, Pravnik, revija za pravno teorijo in prakso, letnik 71 (133) številka 5-6, Zveza društev pravnikov v Sloveniji, v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani, Ljubljana 2016, stran 303-326.

^[12] VSL sklep II Cp 1879/2015 02.09.2015.

[13] Juhart, Tratnik, Vrenčur, Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 127.

[14] VSL sklep I Cp 1857/2012, z dne 09.01.2013.