Delovna aktivnost starejših delavcev postaja vedno bolj aktualna tema, saj se povprečna pričakovana življenjska doba ljudi podaljšuje, s tem pa se prilagaja tudi delovnopravna zakonodaja. Starejši delavci imajo glede na Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] posebno varstvo. Namen varstva starejših delavcev je preprečitev njihove diskriminacije pri zaposlovanju in odpovedih. Prepoved diskriminacije na podlagi starosti, kot osebne okoliščine, izhaja iz 14. člena Ustave Republike Slovenije, kot najvišjega pravnega akta, kar je tudi potrdila sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.[2] Tudi ZDR-1 v 6. členu izrecno določa, da mora delodajalec iskalcu ali iskalki zaposlitve pri zaposlovanju ali delavcu v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zagotavljati enako obravnavo ne glede na starost. Nadalje se starost šteje tudi kot neutemeljen odpovedni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.[3]
Oznaka: Ana Pušnik
Sodno varstvo posesti
Posest ni pravica. Pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Posestnik stvari lahko stvar uživa in z njo razpolaga pri čemer ni pomembno, ali ima pravico stvar uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent lastninske pravice.[1] Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. To si najbolje predstavljamo tako, da izhajamo iz predpostavke, da posestnik, ki uveljavlja varstvo nima nobene pravice do posesti, kar pomeni, da je posest pridobil z ropom ali tatvino.[2] Tudi takšen posestnik ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.