V življenju želimo ob različnih priložnostih koga obdariti, ali pa smo sami obdarjenci. Priložnosti, ob katerih se srečujemo z darili, so različne. Predmet darila so lahko običajne priložnostne naklonitve. Predvsem tedaj, ko te naklonitve presežejo neko običajno vrednost, pa se v praksi pojavljajo vprašanja, ali je mogoče in pod katerimi pogoji, lahko darovalec podarjeno premoženje zahteva nazaj. Če ponazorimo z znanim pregovorom, se sprašujemo, ali je to, kar je dano, zares za vselej »v zemljo zakopano«.[1]
Oznaka: darilna pogodba
Darilna pogodba za kmetijska zemljišča na zavarovanih območjih med ožjimi družinskimi člani
V slovenskem pravnem sistemu je varstvo in upravljanje kmetijskih zemljišč urejeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11, s spremembami, v nadaljevanju: »ZKZ«), pri čemer določbe ZKZ, ki se nanašajo na razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike, zasledujejo cilje (i) ohranjanja in izboljševanja pridelovalnega potenciala ter povečanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, (ii) trajnostnega ravnanja z rodovitno zemljo in (iii) ohranjanja krajine ter razvoj podeželja. V tem prispevku bomo pretežno pozornost namenili prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, ki so urejeni v III. poglavju ZKZ, s poudarkom na prometu z nepremičninami na zavarovanih območjih, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč nameravajo odsvojiti ožjim družinskim članom z darilno pogodbo.