Razdedinjenje in dedna nevrednost

Osrednji predpis na področju dedovanja v slovenskem pravnem redu je Zakon o dedovanju (v nadaljevanju ZD),[1] ki omogoča dedovanje na podlagi zakona ali oporoke (7. člen ZD). Tako o oporočnem[2] kot o zakonitem[3] dedovanju smo v Društvu Pravo za vse že pisali, zato se bomo v tem članku podrobneje posvetili institutoma, ki dedičem preprečujeta dedovanje.

Govorili bomo o dedni nevrednosti in razdedinjenju. Uvodoma lahko izpostavimo, da pride institut razdedinjenja v poštev samo pri oporočnem dedovanju, medtem ko je dedna nevrednost lahko uveljavljena tako pri dedovanju na podlagi zakona kot tudi na podlagi oporoke (16. in 42. člen ZD).

Continue reading “Razdedinjenje in dedna nevrednost”

Vpliv sklenitve pogodbe o preužitku na zapuščino

Ko človek doseže določeno starost, se kot po pravilu sooča z vprašanjem, kako poskrbeti zase in svoje bližnje, ko mu bodo opešale moči in ko se mu bodo dohodki v posledici nevzdržnih pokojninskih sistemov bistveno zmanjšali. Tovrstne skrbi utegnejo biti sila travmatične, zaradi česar je potrebno pred sklenitvijo kakršnega koli pravnega posla, s katerim si bomo zagotovili oskrbo, docela pretresti interese potencialnih pogodbenih strank. Continue reading “Vpliv sklenitve pogodbe o preužitku na zapuščino”