Sodišče nam je izreklo pogojno obsodbo – kaj to pomeni?

V kazenskem postopku lahko sodišče izda oprostilno,[1] zavrnilno[2] ali obsodilno[3] sodbo. Z obsodilno sodbo  spozna obtoženca za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja.[4] V sodbi, s katero spozna obtoženca za krivega, sodišče (med drugim) izreče tudi, na kakšno kazen se obtoženec obsodi ali se mu po določbah kazenskega zakona odpusti kazen; lahko pa izreče odločbo o pogojni obsodbi.[5] Ob določenih pogojih (ki so opredeljeni v Kazenskem zakoniku, v nadaljevanju KZ-1), sme torej sodišče storilcu kaznivega dejanja izreči pogojno obsodbo namesto kazni. [6] KZ-1 med opozorilnimi sankcijami ureja tudi pogojno obsodbo z varstvenim nadzorstvom.[7]

V tem prispevku bo podrobneje opisana pogojna obsodba. Statistični podatki namreč kažejo, da je najpogostejša kazenska sankcija pri nas ravno pogojna obsodba.[8]

Continue reading “Sodišče nam je izreklo pogojno obsodbo – kaj to pomeni?”

Alternativno prestajanje zaporne kazni

V zadnjih desetletjih je postala kazen zapora kot vrsta kazni predmet številnih razprav in kritične presoje. Prostost gibanja je postala v sodobnem svetu ena izmed temeljnih človekovih pravic, zato je široko sprejeto stališče, da je dopustno sprejeti kazen zapora le kot skrajno sredstvo. To je povzročilo večjo previdnosti pri njeni uporabi in zlasti iskanje takih oblik sankcij, ki bi jo lahko nadomestile (glej Bavcon, Kazensko pravo – splošni del, 2014). Zaradi tega so se tudi v slovenskem pravnem redu uvedle različne alternativne sankcije, ki nadomeščajo kazen zapora.

Continue reading “Alternativno prestajanje zaporne kazni”