Preklic darilne pogodbe

V življenju želimo ob različnih priložnostih koga obdariti, ali pa smo sami obdarjenci. Priložnosti, ob katerih se srečujemo z darili, so različne. Predmet darila so lahko običajne priložnostne naklonitve. Predvsem tedaj, ko te naklonitve presežejo neko običajno vrednost, pa se v praksi pojavljajo vprašanja, ali je mogoče in pod katerimi pogoji, lahko darovalec podarjeno premoženje zahteva nazaj. Če ponazorimo z znanim pregovorom, se sprašujemo, ali je to, kar je dano, zares za vselej »v zemljo zakopano«.[1]

Continue reading “Preklic darilne pogodbe”

Kdo lahko ukrepa v primeru pasjega laježa, ki krati nočni spanec?

Dober spanec je pomemben del življenja slehernika. Slednji ima številne blagodejne učinke na delovanje človeka. Navedeno je upošteval že zakonodajalec, ki je kot pravno dobrino, ki jo je treba varovati na ravni prekrška, opredelil nočni mir, ki traja od 22:00 do 06:00 (8. člen Zakona o varstvu javnega reda in miru – ZJRM-1). Pri tem je v 8. členu istega zakona določeno, da kdor na nedovoljen način moti nočni mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo.

Continue reading “Kdo lahko ukrepa v primeru pasjega laježa, ki krati nočni spanec?”

Darilna pogodba za kmetijska zemljišča na zavarovanih območjih med ožjimi družinskimi člani

V slovenskem pravnem sistemu je varstvo in upravljanje kmetijskih zemljišč urejeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11, s spremembami, v nadaljevanju: »ZKZ«), pri čemer določbe ZKZ, ki se nanašajo na razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike, zasledujejo cilje (i) ohranjanja in izboljševanja pridelovalnega potenciala ter povečanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, (ii) trajnostnega ravnanja z rodovitno zemljo in (iii) ohranjanja krajine ter razvoj podeželja. V tem prispevku bomo pretežno pozornost namenili prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, ki so urejeni v III. poglavju ZKZ, s poudarkom na prometu z nepremičninami na zavarovanih območjih, ki jih lastniki kmetijskih zemljišč nameravajo odsvojiti ožjim družinskim članom z darilno pogodbo.

Continue reading “Darilna pogodba za kmetijska zemljišča na zavarovanih območjih med ožjimi družinskimi člani”

Odgovornost lastnika stanovanja za stroške stanovanja

Lastnik stanovanja lahko svoje stanovanje odda v najem in z najemno pogodbo prenese izvrševanje pravic, ki jih ima kot lastnik, na najemnika. O sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe mora lastnik takoj obvestiti upravnika in mu sporočiti ime najemnika in število oseb, ki bodo na podlagi najemne pogodbe uporabljale stanovanje. Najemnik ima glede uporabe stanovanja in skupnih delov v večstanovanjski stavbi enake pravice in dolžnosti kot lastnik stanovanja.

Continue reading “Odgovornost lastnika stanovanja za stroške stanovanja”

Plačilna nedisciplina delodajalca

I. O PLAČI IN REGRESU

Delovno razmerje je po 4. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran proces dela delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. V tem razmerju je vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene ter predpisane pravice in obveznosti. Temeljna obveznost delavca je torej opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, po navodilih in pod nadzorom delodajalca.

Continue reading “Plačilna nedisciplina delodajalca”

Napisi » … na lastno odgovornost«

Ali napisi kot so »parkiranje na lastno odgovornost«, »uporaba igral na lastno odgovornost«, »uporaba tekočih stopnic na lastno odgovornost« in podobni, odgovorno osebo resnično razbremenijo odgovornosti za morebitno škodo?

Continue reading “Napisi » … na lastno odgovornost«”

Prikrito delovno razmerje

Delovna razmerja ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki delovno razmerje v 4. členu opredeljuje kot razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organizirani delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Ti kriteriji predstavljajo elemente delovnega razmerja, ki so bistveni za razlikovanje delovnega razmerja od drugih pogodbenih razmerij, da lahko govorimo o delovnem razmerju, pa morajo biti podani kumulativno. V skladu s 13. členom ZDR-1 se namreč delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja, v primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, pa se na podlagi 18. člena ZDR-1 domneva, da delovno razmerje obstaja, če so ti elementi podani.

Po mnenju sodišča,[1] gre za prikrito delovno razmerje v primeru, če se razmerje med delavcem in delodajalcem navzven prikazuje drugače, kot je v resnici, z namenom izničenja ali zmanjšanja zaščite, ki se zagotavlja delavcem oziroma zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov. ZDR-1 ureja samo delovna razmerja, to so razmerja, ki se sklenejo s pogodbo o zaposlitvi, in ne tudi drugih pogodbenih razmerij, na podlagi katerih se delo lahko opravlja. To pa pomeni, da osebe, ki delo opravljajo na podlagi katere druge pogodbe, praviloma nimajo pravic, ki jih zagotavlja ZDR-1 osebam, ki delo opravljajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

V praksi se kot oblike pogodbenih razmerij, ki največkrat predstavljajo prikrito delovno razmerje pojavljajo predvsem: (1) podjemna pogodba oziroma pogodba o delu, (2) poslovno sodelovanje s samozaposleno osebo, (3) dijaško in študentsko delo.

Continue reading “Prikrito delovno razmerje”

Nakup nove hiše ali stanovanja

V primeru, če nakupujete novo hišo ali stanovanje(v nadaljevanju skupaj: nepremičnina) od investitorja ali vmesnega kupca, pri čemer ste vi končni kupec te nepremičnine , se glede pogodbenega razmerja uporabljajo tako določbe Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, s spremembami, v nadaljevanju: OZ) kot določbe Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (Ur. l. RS, št. 18/01, v nadaljevanju: ZVKSES).

V tem prispevku bo prikazana specifičnost takšnega pogodbenega razmerja v primeru zamude prodajalca z izročitvijo nepremičnine in v primeru, ko vam prodajalec izroči nepremičnino z napako. Zaradi uporabe ZVKSES imate kot kupec dodatno zaščito v primeru določenih kršitev prodajalca, vendar je bistvenega pomena, da svoje pravice pravočasno in pravilno uveljavite. Teh dodatnih pravic s prodajalcem ne moreta izključiti ali spremeniti. Če bi v prodajni pogodbi vseeno določila drugače, pa je takšna določba nična in nima učinka.

Continue reading “Nakup nove hiše ali stanovanja”

Kako ravnati v primeru prometne nesreče?

V tem članku so predstavljena obvezna pravila ravnanja in obnašanja v primeru prometne nesreče, tako za udeležence v prometni nesreči, kot tudi vse ostale, ki so prometni nesreči priča, ter nekatere koristne informacije.

Continue reading “Kako ravnati v primeru prometne nesreče?”

Imisije, institut sosedskega prava

Sosedsko pravo je zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednih nepremičnin. V slovenskem pravnem sistemu je sosedsko pravo urejeno v 4. oddelku Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, s spremembami, v nadaljevanju: »SPZ«), v okvir katerega sodijo določbe glede (i) prepovedanih imisij, (ii) vzdrževalnih del, (iii) ureditve meje, (iv) uporabe meje, (v) mejnih in drevesnih znamenj, (vi) zasledovanja živali na tuji nepremičnini in (vii) nujne poti. Prav tako sodi v okvir sosedskega prava tudi ureditev gradnje čez mejo, ki jo SPZ določa v 47. členu.

SPZ v 73. členu določa splošno pravilo, po katerem morajo lastniki nepremičnin ravno zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode (prvi odstavek 73. člena SPZ). Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Sosedsko pravo se zato ne omejuje zgolj na pravna razmerja med neposredno meječimi nepremičninami, temveč zaobsega tudi bolj oddaljene nepremičnine, in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.[1] Ob tem je potrebno omeniti, da pravna razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin poleg SPZ urejajo tudi javnopravni predpisi na področju graditve objektov, urejanja prostora, varstva okolja in evidentiranja nepremičnin. Continue reading “Imisije, institut sosedskega prava”