Odgovornost lastnika stanovanja za stroške stanovanja

Lastnik stanovanja lahko svoje stanovanje odda v najem in z najemno pogodbo prenese izvrševanje pravic, ki jih ima kot lastnik, na najemnika. O sklenitvi ali spremembi najemne pogodbe mora lastnik takoj obvestiti upravnika in mu sporočiti ime najemnika in število oseb, ki bodo na podlagi najemne pogodbe uporabljale stanovanje. Najemnik ima glede uporabe stanovanja in skupnih delov v večstanovanjski stavbi enake pravice in dolžnosti kot lastnik stanovanja.

Continue reading “Odgovornost lastnika stanovanja za stroške stanovanja”

»Izselitev« motečega soseda in prodaja njegovega stanovanja

V predmetnem članku bo na kratek, razumljiv in posplošen način predstavljena ureditev, ki ureja situacijo, ko etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini (nanašajoč se na npr. večstanovanjski blok), grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna.

Continue reading “»Izselitev« motečega soseda in prodaja njegovega stanovanja”

Imisije, institut sosedskega prava

Sosedsko pravo je zbir pravnih pravil, ki urejajo razmerja med lastniki sosednih nepremičnin. V slovenskem pravnem sistemu je sosedsko pravo urejeno v 4. oddelku Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, s spremembami, v nadaljevanju: »SPZ«), v okvir katerega sodijo določbe glede (i) prepovedanih imisij, (ii) vzdrževalnih del, (iii) ureditve meje, (iv) uporabe meje, (v) mejnih in drevesnih znamenj, (vi) zasledovanja živali na tuji nepremičnini in (vii) nujne poti. Prav tako sodi v okvir sosedskega prava tudi ureditev gradnje čez mejo, ki jo SPZ določa v 47. členu.

SPZ v 73. členu določa splošno pravilo, po katerem morajo lastniki nepremičnin ravno zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode (prvi odstavek 73. člena SPZ). Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine, se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine. Sosedsko pravo se zato ne omejuje zgolj na pravna razmerja med neposredno meječimi nepremičninami, temveč zaobsega tudi bolj oddaljene nepremičnine, in to tako daleč, do koder se raztezajo učinki vplivanja.[1] Ob tem je potrebno omeniti, da pravna razmerja med lastniki sosednjih nepremičnin poleg SPZ urejajo tudi javnopravni predpisi na področju graditve objektov, urejanja prostora, varstva okolja in evidentiranja nepremičnin. Continue reading “Imisije, institut sosedskega prava”

Predkupna pravica pri prodaji in nakupu nepremičnine

V predmetnem članku bodo na kratek, razumljiv in posplošen način predstavljene osnovne značilnosti instituta predkupne pravice, katero je potrebno vzeti v obzir v primeru prodaje in nakupa nepremičnine. Razvidno bo, da je način uresničevanja predkupne pravice ali način varstva v primeru kršitev morebitnih predkupnih pravic, lahko raznolik in odvisen od posameznega primera.

Osnovni namen članka je bralca opozoriti na pomembnost upoštevanja morebitnih predkupnih pravic v postopkih prodaje oz. nakupa nepremičnin, kakor na splošno opozoriti na raznovrstnost primerov v zvezi s predkupnimi pravicami, kar terja še posebno pozornost oz. previdnost. Continue reading “Predkupna pravica pri prodaji in nakupu nepremičnine”

Vlagali ste v tujo nepremičnino, v kateri ne živite več – kaj sedaj?

Pogosto se zgodi, da zakonska ali izvenzakonska partnerja (v nadaljevanju: partnerja) skupaj vlagata v nepremičnino (v nadaljevanju tudi: hiša), ki je v lasti staršev enega partnerja z namenom, da tam živita. Po razhodu pa partner, ki odhaja, želi povrnitev tega, kar je vložil. Continue reading “Vlagali ste v tujo nepremičnino, v kateri ne živite več – kaj sedaj?”

Delitev stvari v solastnini

V predmetnem prispevku vam bom skušal približati delitev solastnine, ki je eden od tipičnih lastninsko pravnih položajev s katerim se večina ljudi srečuje največ v povezavi z nepremičninami. Sama vsebina prispevka bo predstavljena s teorijo in praktičnimi primeri s katerimi se želi bralcu približati razumevanje. Pri tem pa opozarjam, da gre za šolske primere katerih namen je zgolj lažje razumevanje in ne posploševanje idealnih situacij, ki so predstavljene. Življenjske situacije so si različne, zato sodišča vedno presojajo vse okoliščine konkretnega primera, ki pa se jih v naprej nikoli ne da absolutno zajeti.

Continue reading “Delitev stvari v solastnini”

Sodno varstvo posesti

Posest ni pravica. Pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Posestnik stvari lahko stvar uživa in z njo razpolaga pri čemer ni pomembno, ali ima pravico stvar uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent lastninske pravice.[1] Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. To si najbolje predstavljamo tako, da izhajamo iz predpostavke, da posestnik, ki uveljavlja varstvo nima nobene pravice do posesti, kar pomeni, da je posest pridobil z ropom ali tatvino.[2] Tudi takšen posestnik ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.

Continue reading “Sodno varstvo posesti”

Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ko prodajalec noče izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila

S prodajalcem ste sklenili kupoprodajno pogodbo, plačali kupnino, sedaj bi se kot lastnik želeli vpisati še v zemljiško knjigo, vendar vam prodajalec noče izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila. Kaj lahko storite?

Continue reading “Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ko prodajalec noče izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila”