V predmetnem prispevku vam bom skušal približati delitev solastnine, ki je eden od tipičnih lastninsko pravnih položajev s katerim se večina ljudi srečuje največ v povezavi z nepremičninami. Sama vsebina prispevka bo predstavljena s teorijo in praktičnimi primeri s katerimi se želi bralcu približati razumevanje. Pri tem pa opozarjam, da gre za šolske primere katerih namen je zgolj lažje razumevanje in ne posploševanje idealnih situacij, ki so predstavljene. Življenjske situacije so si različne, zato sodišča vedno presojajo vse okoliščine konkretnega primera, ki pa se jih v naprej nikoli ne da absolutno zajeti.
Oznaka: stvarno pravo
Sodno varstvo posesti
Posest ni pravica. Pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Posestnik stvari lahko stvar uživa in z njo razpolaga pri čemer ni pomembno, ali ima pravico stvar uživati ter z njo razpolagati. Posest predstavlja eno izmed temeljnih komponent lastninske pravice.[1] Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. To si najbolje predstavljamo tako, da izhajamo iz predpostavke, da posestnik, ki uveljavlja varstvo nima nobene pravice do posesti, kar pomeni, da je posest pridobil z ropom ali tatvino.[2] Tudi takšen posestnik ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč.
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, ko prodajalec noče izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila
S prodajalcem ste sklenili kupoprodajno pogodbo, plačali kupnino, sedaj bi se kot lastnik želeli vpisati še v zemljiško knjigo, vendar vam prodajalec noče izstaviti zemljiškoknjižnega dovolila. Kaj lahko storite?