Delovno razmerje je po definiciji Zakona o delovnih razmerjih ( v nadaljevanju ZDR-1) razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Gre za obliko civilnega razmerja, kjer je seveda prav vsaka od pogodbenih strank dolžna izvrševati dogovorjene predpisane obveznosti ter hkrati uživati določene pravice. Te pravice in obveznosti strank določajo tako delovno pravna zakonodaja, kolektivne pogodbe delovnega področja, nekateri sprejeti podzakonski akti ter tudi interni akti posameznega delodajalca.

Delavec je na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ZDR-1 zavezan k več obveznostim,  med drugim je dolžan vestno opravljati delo. Če tako določata zakon ali kolektivna pogodba, mora pod določenimi pogoji, opravljati tudi drugo primerno delo. Upoštevati mora zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev. Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Delavec mora obveščati delodajalca o vsaki grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu. Dolžan se je vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Skladno s 35. členom ZDR-1 pa mora delavec spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu, ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb.

Continue reading “Pravica delavca, da odkloni delo” →