Obveščamo vas, da bomo v mesecu aprilu nehali izvajati brezplačno pravno svetovanje na Univerzi v Mariboru. Namesto tega nas boste lahko obiskali na novi lokaciji v sejni sobi mestne četrti Nova vas, Radvanjska 65, Maribor. Svetovanje bo potekalo vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu od 17.00 do 18.30.
Vljudno vabljeni!
Lastninska pravica posamezniku omogoča imeti stvar v izključni posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati, pri čemer lahko od poseganja na določeno stvar izključi ostale posameznike. Zaradi navedenega lahko omejitve lastnikove pravice uporabljati, uživati in razpolagati s stvarjo določi zgolj zakon, pri čemer je potrebno izpostaviti predvsem zakonsko omejitev lastninske pravice, opredeljeno v 12. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).[1] Ta določa, da je lastnik stvari pri izvrševanju svoje lastninske pravice omejen z enakimi pravicami drugih, torej mora lastninsko pravico izvrševati v skladu s temeljnimi načeli stvarnega prava ter z namenom in naravo stvari.
Eno izmed zakonsko predvidenih prisilnih omejitev lastninske pravice pa predstavlja tudi nujna pot, saj njena ustanovitev in uporaba v določenem obsegu poseže v lastninsko pravico lastnika sosednje nepremičnine, saj lastnik te nepremičnine določenega dela svojega zemljišča zaradi ustanovljene nujne poti ne more v celoti uporabljati oziroma z njim prosto razpolagati. Nujna pot predstavlja posebno obliko stvarne služnosti, ki nastane na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Kljub temu, da so določbe nanašajoč na nujno pot sicer opredeljene v poglavju o sosedskem pravu, te predstavljajo konkretizacijo določbe SPZ, ki opredeljuje nastanek stvarne služnosti z odločbo državnega organa.[2]
Continue reading “VZPOSTAVITEV NUJNE POTI IN NJENE POSLEDICE”Obveščamo vas, da 8. 2. 2023, pravna klinika v Mariboru ne bo odprta zaradi praznika.
Hvala za razumevanje.
Zakon o delovnih razmerijh (v nadaljevanju: ZDR-1)[1] ureja pogodbo o zaposlitvi za določen čas kot izjemo od predpisanega načelnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas. Medtem pa v praksi prihaja do množničnega sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in posledično do zlorab zadevnega instituta, predvsem preko veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas preko zakonsko postavljene maksimalne časovne omejitve. Prav tako pa se pogosto pogodba o zaposlitvi za določen čas sklepa neozirajoč se na zakonsko predpisane objektivne razloge, na podlagi katerih je sklenitev take pogodbe dopustna. Prav zaradi njene množičnosti in številnih zlorab na tem področju, je dobro vedeti, kdaj je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena zakonito, iz kakšnih razlogov se lahko sklene, kakšne omejitve zanjo veljajo in kdaj pride do avtomatične transformacije (spremembe) v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Continue reading “POGODBA O ZAPOSLITVI ZA DOLOČEN ČAS – KAJ MORAM VEDETI?”V enem izmed prejšnjih prispevkov smo že pisali, kako morajo solastniki postopati v primeru delitve solastnine.[1] V tokratnem pa vam bomo skušali predstaviti, kako je solastnina definirana in urejena v slovenskem pravnem sistemu ter kakšne pravice in obveznosti ustvarja za lastnike v solastninskem razmerju.
Uvodoma si najprej poglejmo, kje je pri nas solastnina sploh urejena? Solastnina je skupaj s skupno lastnino urejena v Stvarnopravnem zakoniku (v nadaljevanju: SPZ),[2] natančneje v tretjem oddelku, naslovljenem kot »Lastninska pravica več oseb«.
Continue reading “LASTNINSKA PRAVICA VEČ OSEB – SOLASTNINA”
