UPORABA ZAKONA
Zakon o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1) v 6. členu določa, da v primeru, da zakon ne določa drugače, se v postopku dodeljevanja štipendij uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (subsidiarna uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). ZŠtip-1 ne ureja vprašanj glede zamude procesnega roka, zato je potrebno pogledati v ZUP. Po ZUP morajo postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (1. člen ZUP). Posamezna vprašanja upravnega postopka so lahko za določeno upravno področje v posebnem zakonu drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je za postopanje na takem upravnem področju to potrebno. Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah ZUP pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom (3. člen ZUP).
UPRAVNA ZADEVA
Upravna zadeva je odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki stvari vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave stvari (2. člen ZUP). V upravnem postopku torej pristojni organ ugotavlja in presoja na zahtevo posameznika ali po lastni pobudi (uradoma) ali so v konkretnem primeru izpolnjeni predpisani pogoji za pridobitev, povečanje, zmanjšanje ali izgubo določene pravice oziroma za naložitev, povečanje, zmanjšanje, ukinitev ali oprostitev določene obveznosti ter izda o tem ustrezen konkretni upravni akt, upravno odločbo. Omenjeni pogoji so vsebovani v dejstvih in okoliščinah, ki jih predpisuje materialni predpis za nastanek, spremembo oziroma prenehanje pravnega razmerja (VSL sklep II Cp 2905/2014).
RAZLOGI ZA VRNITEV V PREJŠNJE STANJE
V primeru zamude procesnega roka ima stranka na voljo institut vrnitve v prejšnje stanje. To je možno v treh primerih, in sicer:
(1) stranka, ki je iz opravičenih vzrokov zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje;
(2) stranka, ki ni pravočasno izročila vloge, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje tudi tedaj, če je iz nevednosti ali zaradi očitne pomote vlogo pravočasno poslala po pošti, ali jo neposredno izročila nepristojnemu organu;
(3) vrnitev v prejšnje stanje se dovoli tudi v primeru, če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico (103. člen ZUP).
Opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku po prvem odstavku 103. člena ZUP so samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (sodba X Ips 283/2006).
Za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje na podlagi tretjega odstavka 103. člena ZUP morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz te določbe kumulativno, in sicer da je organ prejel vlogo v treh dneh po izteku roka, da bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico in da je razlog za zamudo roka očitna pomota (sodba I U 1883/2019-41). Določba tretjega odstavka 103. člena ZUP je, v nasprotju s prvim odstavkom istega člena, ki omogoča vrnitev v prejšnje stanje zaradi objektivnih oziroma nezakrivljenih okoliščin, namenjena ravno saniranju kratkih zamud pri opravi procesnih dejanj, do katerih pride zaradi subjektivnih okoliščin na strani stranke ali njenega pooblaščenca. Pojem očitne pomote je nedoločen pravni pojem, ki se razlaga v vsakem konkretnem postopku posebej. Sodišče je v zadevi I U 394/2015 odločilo, da je v primeru, ko je mama sporočila napačen datum vročitve odločbe upravičencu, to možno šteti za očitno pomoto, saj gre v takšnih primerih namreč za laični osebi. Očitna pomota mora izhajati iz subjektivnih okoliščin, ki jih je mogoče pripisati stranki oziroma njenemu odvetniku, vzrok za njen nastanek pa je praviloma neodvisen od njune volje in dejanj (sodba U 200/2001).
Stranka mora v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati (104. člen ZUP).
ROKI ZA VRNITEV V PREJŠNJE STANJE
Po 105. členu ZUP se predlog za vrnitev v prejšnje stanje poda v osmih dneh od dneva, ko je stranka izvedela za zamudo (subjektivni rok) in najkasneje v treh mesecih od dneva zamude (objektivni rok). Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se vloži pri organu, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje (106. člen ZUP). V primeru, da se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zato, ker je stranka zamudila vložiti kakšno vlogo, mora predlogu priložiti tudi to vlogo (104. člen ZUP).
Tudi, če preteče tri mesece od dneva zamude pa je možna vrnitev v prejšnje stanje, če je organ prekršil instrukcijski rok določen v 222. členu ZUP. 222. člen ZUP določa, da kadar se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke, mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Zaradi kršitve instukcijskega roka organa po 222. členu ZUP, ki sicer organa ne zavezuje, lahko stranka izgubi možnost predlagati vrnitev v prejšnje stanje (v primeru, da stranka dobi odločbo po izteku objektivnega roka – 3 mesece). V tem primeru lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje in se sklicuje na kršitev 7. člena ZUP-a, ki določa, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. S tem, ko organ krši instrukcijski rok po 222. členu ZUP lahko stranko prikrajša za pravico, ki ji pripada po zakonu, torej za predlog vrnitve v prejšnje stanje, ki je dovoljena, če organ pravočasno izda odločbo in so izpolnjeni pogoji iz 103. člena ZUP.
SKLEP
ZŠtip-1 ne določa postopka v primeru zamudne procesnega roka za uveljavljanje pridobitve pravice do Zoisove štipendije, zato se uporabi ZUP. ZUP dovoli vrnitev v prejšnje stanje v primeru, da obstaja opravičljiv razlog. Po prvem odstavku 103. člena ZUP so to samo takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi (objektivne okoliščine).
Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli tudi, če je stranka po očitni pomoti zamudila rok, pa je pristojni organ vlogo vendarle prejel vsaj v treh dneh po izteku roka, če bi stranka zaradi zamude izgubila kakšno pravico (pogoji morajo biti kumulativno izpolnjeni). Določba tretjega odstavka 103. člena ZUP je namenjena saniranju kratkih zamud pri opravi procesnih dejanj, do katerih pride zaradi subjektivnih okoliščin na strani stranke ali njenega pooblaščenca.
Stranka tako lahko predlaga vrnitev v prejšnje stanje v osmih dneh, od dneva, ko je stranka izvedela za zamudo in najkasneje v treh mesecih od dneva zamude. V primeru, da organ krši instrukcijski rok in izda odločbo šele v treh mesecih, lahko stranka predlaga vrnitev v prejšnje stanje kljub določenem 3-mesečnem objektivnem roku. Stranka se lahko sklicuje na kršitev 7. člena ZUP, ki določa, da mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. S tem, ko organ krši instrukcijski rok po 222. členu ZUP, lahko stranko prikrajša za pravico, ki ji pripada po zakonu. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje mora navesti okoliščine, zaradi katerih ni mogla pravočasno opraviti zamujenega dejanja, in te okoliščine vsaj verjetno izkazati.
Barbara Smogavc, mag. prav.
Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!
Kategorije prispevkov
Naštej kategorije: Pravo za vse
Najnovejši prispevki