Nemalokrat se v javnem sektorju pojavljajo sence dvoma glede pravilnosti in zakonitosti zaposlovanja javnih uslužbencev, bodisi da postopek ni pravilno izpeljan, bodisi da gre za zaposlovanje osebe, ki ne izpolnjuje zakonsko predpisanih pogojev, primere nepotizma, itd. V zadnjem času so bila tudi na naše društvo naslovljena nekatera spodaj obravnavana vprašanja, zato smo se odločili, da tokrat pišemo na to temo. V javni sektor uvrščamo državne organe, uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade, javne zavode, javne gospodarske zavode ter druge osebe pravnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Opisali bomo postopek izbire kandidata za delovno mesto, vlogo akta o sistemizaciji, predpisane pogoje za zaposlitev ter na koncu še vprašanje morebitne korupcije pri zaposlovanju.

POSTOPEK IZBIRE KANDIDATA

Postopek izbire kandidata se izvede le, če je delovno mesto prosto in če tako zahtevajo okoliščine, to pomeni, da se trajno ali začasno poveča obseg dela, ki ga ni mogoče opravljati z obstoječimi javnimi uslužbenci, da ima organ dovolj finančnih sredstev za zaposlitev novega uradnika in da je zaposlitev v skladu s kadrovskim načrtom organa.[1]

Z obvestilom o prostem delovnem mestu se seznanijo vsi javni uslužbenci v organu, ki zaposluje novega kandidata. V kolikor se v roku, ki ga določi predstojnik organa, nihče od zaposlenih javnih uslužbencev v organu ne prijavi za zasedbo prostega delovnega mesta, ali če nihče od kandidatov ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, lahko predstojnik začne s postopkom internega natečaja.[2]

Interni natečaj se izvede z objavo le-tega na spletni strani ministrstva za upravo, nadaljuje z izvedbo izbirnega postopka in končno s premestitvijo javnega uslužbenca, ki je v tem ali drugem organu.[3] Če se delovno mesto ne zasede s premestitvijo javnega uslužbenca oz. v okviru internega trga dela ali internega natečaja, je obvezen izbor kandidata za uradniško delovno mesto po postopku javnega natečaja.[4]

Tudi javni natečaj se objavi na spletni strani ministrstva za upravo, za pravosodne organe pa velja, da se objavi na njihovih spletnih straneh.[5] V sami izbirni postopek se uvrstijo le kandidati, ki izpolnjujejo pogoje natečaja, neuspešnim kandidatom pa se izda sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba.[6]

Med prijavljenimi kandidati se izbere tistega, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto, javni natečaj pa se lahko ponovi v primeru, da nihče od prijavljenih kandidatov po merilih izbirnega postopka ni dovolj strokovno usposobljen za zadevno delovno mesto.[7] Natečajna komisija, v kolikor je imenovana, na koncu tudi pripravi poročilo o izvedbi izbirnega postopka, ki vsebuje tudi osnutek sklepa o izbiri kandidata in poročilo posreduje predstojniku.[8]

Če javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, za katero je bila pogodba sklenjena ali če ni bil izveden predpisan postopek javnega natečaja, se pogodba o zaposlitvi razveljavi s sklepom.[9] Pobudo za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi lahko poda sam javni uslužbenec, uradniški svet, predstojnik, Računsko sodišče, inšpektor, reprezentativni sindikat v organu ali komisija za pritožbe, ki tudi odloči o razveljavitvi take pogodbe.[10] Sklepi o razveljavitvi se lahko izdajo v treh letih od sklenitve pogodbe.[11]

AKT O SISTEMIZACIJI

Kot splošno pravilo velja navesti, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, ki so določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.[12] Delodajalec je s splošnim aktom dolžan določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela. Ta obveznost ne velja za manjše delodajalce.[13] Manjši delodajalec je tisti delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev.[14]

Vsak državni organ, uprava lokalne skupnosti in oseba javnega prava mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem se določi število in vrsto uradniških delovnih mest po organizacijskih enotah, pri posameznih delovnih mestih pa se navede opis nalog, pogoji za opravljanje dela na delovnem mestu, tarifni razred, plačno skupino in podskupino ter plačni razred delovnega mesta oziroma naziv.[15] Sistemizacijo v organih državne uprave in v upravah lokalne skupnosti določi predstojnik, v organu v sestavi ministrstva pa minister na predlog predstojnika tega organa.[16] Pogoji, ki se določijo za zasedbo uradniškega delovnega mesta so naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti.[17] Poleg tega se lahko določijo tudi drugi pogoji, za strokovno-tehnična delovna mesta pa se kot pogoji za opravljanje dela določijo tudi stopnja in smer izobrazbe ter delovne izkušnje, lahko pa tudi znanje uradnega jezika, funkcionalna in specialna znanja ter sposobnosti ali drugi pogoji.[18]

Reprezentativni sindikat lahko v postopku usklajevanja sistemizacije oceni, da sistemizacija ni skladna s predpisi in o tem obvesti inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev ali ministra za javno upravo.[19] V kolikor inšpektor ugotovi nepravilnosti, sprva predlaga predstojniku ustrezne spremembe, če pa slednji teh predlogov ne upošteva, inšpektor o tem obvesti ministra za javno upravo, ki predlaga vladi, da naloži predstojniku odpravo nepravilnosti ali druge ustrezne ukrepe.[20] Ker je za veljavo akta o sistemizaciji potrebno pridobiti tudi soglasje vlade, lahko tudi ta, če sistemizacija ni v skladu z zakoni, Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave (v nadaljevanju Uredba) in v skladu z drugimi predpisi, zavrne soglasje k sprejeti sistemizaciji.[21] Akt o sistemizaciji začne veljati s prejemom ustreznega soglasja.

POGOJI ZA ZAPOSLITEV

Ko zakon ali kolektivna pogodba ne določa drugače, je delodajalcu omogočeno, da z namenom ohranitve zaposlitve ali zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega ustreznega dela v primerih začasno povečanega obsega dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu, začasno zmanjšanega obsega dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga opravlja, in v primerih nadomeščanja začasno odsotnega delavca.[22] Ustrezno delo je tisto, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.[23]

Odstop od predpisane stopnje izobrazbe lahko izvede manjši delodajalec tako, da delavcu pisno odredi začasno opravljanje drugega primernega dela, za katerega se zahteva enaka vrsta in največ ena raven nižja izobrazba, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima dotični delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.[24] Odreditev drugega ustreznega oziroma primernega dela lahko traja največ tri mesece v koledarskem letu, če je za delavca ugodnejše, pa ima pravico do plače, kot če bi opravljal svoje delo.[25]

Ta dva primera zadevata začasno opravljanje drugega dela, medtem ko je imenovanje v nižji naziv dopustno le, če uradnik soglaša s premestitvijo, ob tem pa se v pogodbi o zaposlitvi določi, da se uradnik odpoveduje dosedanjemu nazivu.[26]

Omeniti velja, da je Ministrstvo za javno upravo v zadevi “Izobrazba pri nadomeščanju po pooblastilu” zapisalo, da če se predstojnik oziroma odgovorna oseba odloči in za nadomeščanje v smislu usklajevanja in organiziranja dela pooblasti drugega zaposlenega, potem izpolnjevanje pogojev za delovno mesto, ki ga zaseda odsotni javni uslužbenec, ni nujno.[27]

Uradniki izvršujejo naloge v skladu s hierarhično določenimi nazivi, ki so razvrščeni v pet kariernih razredov. Prvi štirje karierni razredi določajo po tri stopnje nazivov, medtem ko peti karierni razred določa štiri stopnje nazivov, torej je vseh stopenj nazivov skupaj šestnajst. V prvi karierni razred se rangirajo višji sekretar, sekretar in podsekretar, v drugi tri stopnje višjih svetovalcev, v tretji tri stopnje svetovalcev, v četrti tri stopnje višjih referentov in v peti karierni razred štiri stopnje referentov.[28]

Pogoji za imenovanje v določen naziv je predpisana izobrazba in znanje uradnega jezika.[29] Po besedah Ministrstva za izobraževanje, se v Republiki Sloveniji pridobljena izobrazba v ravni izobrazbe lahko razvršča po dveh različnih pravnih podlagah. V skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja iz leta 2006 (v nadaljevanju: Uredba) ali v skladu z Zakonom o slovenskem ogrodju klasifikacij iz leta 2016 (ZSOK). Za zapis ravni izobrazbe je sicer po mnenju Ministrstva za izobraževanje smiselneje uporabljati Zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK). Stopnje in ravni izobrazbe so dostopne na naslednji povezavi: https://www.gov.si/teme/stopnje-in-ravni-visokosolske-izobrazbe/.

Predpisana izobrazba za nazive prve kariernega razreda je raven 7 po Uredbi oz. raven 8 po SOK, tj. univerzitetna izobrazba ali visoka strokovna izobrazba s specializacijo oziroma magisterijem. Za nazive drugega in tretjega kariernega razreda je predpisana raven 6/2 po Uredbi oz. raven 7 po SOK, tj. najmanj visoka strokovna izobrazba, pa tudi najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje. Za nazive tretjega kariernega razreda se lahko kot pogoj določi tudi najmanj višja izobrazba, pridobljena v okviru Sistema visokošolskega izobraževanja po višješolskih programih, sprejetih pred 1.1.1994. Za nazive četrtega kariernega razreda je predpisana raven 6/1 po Uredbi oz. raven 6 po SOK, tj. najmanj višja strokovna izobrazba. In končno, za nazive petega kariernega razreda se predpisuje najmanj srednja splošna ali srednja strokovna izobrazba.

PLAČA JAVNEGA USLUŽBENCA

Osnovna plača javnega uslužbenca je določena s plačnim razredom, v katerega je uvrščeno delovno mesto oziroma naziv, na katerega je javni uslužbenec razporejen oziroma, ki ga je pridobil z napredovanjem.[30] Osnovne plače se določajo tudi na podlagi uvrstitve delovnih mest in nazivov v tarifne razrede. Tarifni razredi izražajo stopnjo zahtevnosti delovnih mest in nazivov glede na zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost.[31] Uradniki z nazivom iz prvega kariernega razreda se uvrščajo v tarifni razred VII/2, uradniki iz drugega in tretjega kariernega razreda v tarifni razred VII/1, uradniki četrtega kariernega razreda v VI. tarifni razred in uradniki petega kariernega razreda v V. tarifni razred. V povezavi s tem Katalog funkcij delovnih mest in nazivov določa razpon plačilnih razredov, v katere se uvršča uradnik glede na svoj naziv.

V primeru, ko javni uslužbenec opravlja delo na delovnem mestu z nižjo izobrazbo od zahtevane, mu pripada osnovna plača, ki je za dva plačna razreda nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo. Če pa ima tak javni uslužbenec več kot 23 let delovne dobe, mu pripada osnovna plača, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katerem opravlja delo.[32]

DEJANJE KORUPCIJE PRI ZAPOSLOVANJU V JAVNEM SEKTORJU

Korupcija je po definiciji vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.[33]

Torej lahko pride do pojava korupcije tudi v primeru zaposlovanja v javnem sektorju, če gre denimo za kršitev dolžnega ravnanja ali za pridobitev določene koristi, pridobljene s takim ravnanjem. Po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije je zaposlitev družinskega člana, ki je izvedena skladno s predpisi in na podlagi meril, ki zagotavljajo izbor strokovno najbolj usposobljenega kadidata, ne predstavlja korupcije. V primeru, da postopek zaposlitve ni izveden v skladu s predpisi oziroma da pride do izpolnitve elementa korupcije, ki zahteva kršitev dolžnega ravnanja odgovornih oseb, to pomeni korupcijo, saj je drugi element korupcije (korist za določeno osebo) avtomatično izpolnjen z zaposlitvijo mimo predpisov izbrane osebe.[34]

Prijava suma korupcije in drugih nepravilnosti se lahko naslovi na Komisijo za preprečevanje korupcije RS, in sicer anonimno, obrazec za prijavo pa je dostopen na naslednji povezavi: https://www.kpk-rs.si/prijava-suma-korupcije-in-drugih-nepravilnosti/obrazec-za-prijavo-korupcije/.

Avtor: Pravo za vse

[1] 2/1 čl. Uredbe o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih, Uradni list RS, št. 139/06 (v nadaljevanju: Uredba o postopku).

[2] 5/4. čl. Uredbe o postopku.

[3] 8/1 čl. Uredbe o postopku.

[4] 2/3 čl. Uredbe o postopku.

[5] 19/1 čl. Uredbe o postopku.

[6] 21/1 čl. Uredbe o postopku.

[7] 15/1,2 čl. Uredbe o postopku.

[8] 23/1 čl. Uredbe o postopku.

[9] 74/1 čl. Zakona o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07 (ZJU).

[10] 76/1 čl. ZJU.

[11] 77/1 čl. ZJU.

[12] 22/1 čl. Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 21/13 (ZDR-1).

[13] 22/2 čl. ZDR-1.

[14] 5/3 čl. ZDR-1.

[15] 21/1 čl. ZJU, 46. čl. Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, Uradni list RS, št. 58/03 (Uredba).

[16] 40/1. čl. ZJU.

[17] 52. čl. Uredbe.

[18] 79/1 čl. ZDR-1.

[19] 3. čl. Uredbe.

[20] 4.a čl. Uredbe.

[21] 3. čl. Uredbe.

[22] 33/3 čl. ZDR-1.

[23] 33/4 čl. ZDR-1.

[24] 33/5 čl. ZDR-1.

[25] 33/6,7 čl. ZDR-1.

[26] 3/1 čl. Uredbe o postopku.

[27] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MJU/Usluzbenski-sistem/IZVAJANJE-ZJA-IN-JZ/bec44f0c20/Izobrazba_pri_nadomescanju-5.5.2015.pdf.

[28] 84/1, 85/1,2 čl. ZJU.

[29] 86. čl. ZJU.

[30] 9 čl. Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni list RS, št. 108/09 (ZSPJS).

[31] 8/1 čl. ZSPJS.

[32] 14/1,2 čl. ZSPJS.

[33] 4. čl. Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Uradni list RS, št. 69/11 (ZIntPK).

[34] https://www.kpk-rs.si/ufaqs/267-ali-je-zaposlovanje-ozjih-druzinskih-clanov-vodstvenih-delavcev-v-javnem-zavodu-koruptivno-dejanje/.

Delite to zgodbo, izberite svojo platformo!

Kategorije prispevkov

Naštej kategorije: Pravo za vse

Najnovejši prispevki