POGODBA O UREDITVI PREMOŽENJSKIH RAZMERIJ (t.i. PREDPOROČNA POGODBA)

Razveza zakonske zveze je zahtevna življenjska izkušnja, ki lahko življenje obrne na glavo. Poleg odločitve o selitvi, morebitnem skrbništvu nad otroci se mnogi znajdejo pred vprašanjem delitve premoženja. V tem članku bomo predstavili institut pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij (t.i. predporočna pogodba), ki je eden izmed dobrih načinov, kako se izogniti sporom pri delitvi premoženja. Na začetku je pomembno pojasniti, da sta izraza predporočna pogodba in pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij sopomenki. Predporočna pogodba je zgolj bolj laičen in pravno neustrezen izraz, saj sklenitev pogodbe ni vezana na čas pred poroko, ampak se lahko sklene tudi po sklenitvi zakonske zveze. V nadaljevanju članka bomo zato uporabljali izraz pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij.  Zanimivost je, da v nasprotju z Evropejci, ki v pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij zabeležijo predvsem kako ravnati s premoženjem za časa trajanja zakona in kako ga razdeliti po morebitni razvezi, se Američani v pogodbah večinoma dogovarjajo o skupnem življenjskem slogu: katere ljubljenčke bodo imeli, kam bodo hodili na morje… [1]

Na podlagi podatkov iz Registra pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij je razvidno, da je bilo v prvem letu 2019 v register vpisanih 96 predporočnih pogodb, v letu 2024 pa 155, medtem ko je bilo v letu 2025 do sedaj sklenjenih 124 pogodb.[2] V povprečju je bilo med letoma 2019 in 2025 na letni ravni sklenjenih približno 100–150 predporočnih pogodb. Po drugi strani se je na podlagi podatkov Statističnega urada RS v letu 2023 razvezalo 2.165 zakoncev, v letu 2024 pa 2.064.[3] Iz tega lahko sklepamo, da je število razvez več kot desetkrat večje od števila sklenjenih predporočnih pogodb v istem obdobju, kar kaže na to, da se partnerji še vedno premalokrat odločijo za sklenitev takšne pogodbe – kljub temu, da bi jim lahko bistveno olajšala razvezo in razdelitev premoženja.

Skupno in posebno premoženje v okviru zakonitega premoženjskega režima

Premoženjski režim zakoncev je celota vseh pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema in v razmerju do tretjih oseb. Določila, zapisana v Družinskem zakoniku (v nadaljevanju DZ)[4] se uporabljajo enako za zakonce in tudi zunajzakonske partnerje. Za zakonca načeloma velja zakoniti premoženjski režim, razen če se o vsebini premoženjskega režima dogovorita s pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij. Prednost je torej dana pogodbi o ureditvi premoženjskih pravnih razmerji, če pogodbe ni, pa velja zakoniti režim. Zakoniti premoženjski režim med zakoncema je sestavljen iz režima premoženjske skupnosti za skupno premoženje zakoncev in režim ločenega premoženja za posebno premoženje vsakega od zakoncev.[5]

V nadaljevanju bomo opisali pojma skupno in posebno premoženje. Skupno premoženje zakoncev sestavljajo vse premoženjske pravice, ki so bile v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti pridobljene z delom, del skupnega premoženja pa so tudi stvari in pravice, ki so kupljene z denarjem, ki je bil njuno skupno premoženje, ali po načelu realne subrogacije pridobljene z zamenjavo oziroma z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja. V primeru razveze zakonske zveze se tako deli le še preostala skupna vrednost v zakonu pridobljenega premoženja.[6]

Zakoncema pripada skupno premoženje skupaj in deleži na premoženju vsakega od njiju niso določeni. Na stvareh iz skupnega premoženja imata zakonca skupno lastnino.[7] Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža na njem enaka, zakonca pa lahko na sodišču dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Neznatna razlika v prispevkih posameznega zakonca k skupnemu premoženju se ne upošteva.  V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja.[8]  Torej če pride do spora, sodišče ne upošteva le dohodkov, ampak tudi druge prispevke – npr. skrb za otroke, gospodinjstvo, pomoč pri delu partnerja ipd.

Posebno premoženje vsakega od zakoncev je tisto, ki ga je zakonec pridobil pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno med trajanjem zakonske zveze. Ne glede na izvor ali način pridobitve so posebno premoženje zakonca stvari manjše vrednosti za izključno njegovo osebno rabo.[9] Na stvareh, ki so posebno premoženje enega od zakoncev, zakonec izvaja lastninsko pravico samostojno.[10]

Značilnosti pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij

Kot smo že uvodoma omenili, poznamo poleg zakonitega premoženjskega režima tudi pogodbeni premoženjski režim, kjer se zakonca s predporočno pogodbo dogovorita o vsebini njunega premoženjskega režima. V pogodbi o ureditvi premoženjskih razmerij lahko sporazumno uredita vsa premoženjska razmerja že za čas trajanja zakonske zveze kakor tudi za primer razveze. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo skleneta bodoča zakonca učinkuje z dnem sklenitve zakonske zveze ali z dnem po sklenitvi zakonske zveze, ki ga določita bodoča zakonca v pogodbi. Če predporočno pogodbo skleneta partnerja, ki se ne nameravata poročiti, pogodba v tem primeru učinkuje od dne sklenitve in vpisa v register pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij. [11]

Pomembno je, da je pogodba zapisana najprej s pomočjo odvetnika in potem še sklenjena v notarskem zapisu pri notarju, ki mora zakonca natančno poučiti o vseh možnih posledicah, ki izhajajo iz zakonika. Pred sklenitivijo mora notar zakoncema nepristransko svetovati in se prepričati, da sta oba v celoti razumela pomen in pravne posledice vsebine pogodbe, ki jo želita skleniti. Prav tako se mora prepričati, da vsebina pogodbe ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.[12] Oblika notarskega zapisa se zahteva za sam pogoj veljavnosti predporočne pogodbe. Pogodba se potem vpiše v Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.[13] Register je bil vzpostavljen leta 2019 in ga vodi Notarska zbornica. Sklenjene pogodbe potem hrani notar v skladu s predpisi o notariatu. Iz registra so razvidni zgolj osnovni podatki, kdo je pogodbo sklenil, ne pa predmet sklenitve. V vsebino pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko vpogledajo osebe, za katere tako določa zakon, ki ureja notariat. Te osebe lahko zahtevajo tudi overjen ali navadni prepis notarskega zapisa. V vsebino pogodbe lahko vpogleda tudi sodišče za namen postopka, v katerem je odločitev odvisna od vsebine pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.[14]

Za postopek sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij morata biti oba partnerja poslovno sposobna, da razumeta namen sklepanja pogodbe in, da jo skleneta iz svobodne volje. Partnerja si lahko v pogodbi prosto razdelita vse prihodke ter skupno in posebno premoženje, kot jima to najbolj ustreza. Predporočno pogodbo je možno v času veljave tudi spremeniti in sprememba se potem zabeleži v Registru pogodb o ureditvi premoženjskih razmerij.

Premoženjska razmerja lahko zakonca tudi uredita že za čas trajanja zakonske zveze, npr. obstajajo posebni dogovori glede dolgov, glede upravljanja s premoženjem …

PRIMER: Ana in Marko sta se poročila leta 2025. Marko ima svoje gradbeno podjetje s katerim je preden je spoznal Ano zgradil hišo v katero se je Ana kasneje preselila in jo opremila ter vanjo vlagala s svojimi sredstvi. Ta hiša predstavlja njegovo posebno premoženje, saj je bila pridobljena pred poroko. Ko se je Ana preselila k Marku, je hišo opremila in vanjo vlagala s svojimi prihranki. Ta vlaganja lahko pomenijo skupno premoženje oziroma vsaj razlog za povračilo vložkov, saj so bila sredstva vložena v Markovo posebno premoženje.

S pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij se zakonca v tem primeru lahko dogovorita, da se vlaganja Ane v Markovo hišo štejejo kot njen delež pri vrednosti hiše, da bo upravljanje s hišo in odločanje o morebitni prodaji skupna odločitev, čeprav je hiša prvotno last Markota. Zakonca torej ne rabita čakati na razvezo, ampak lahko že med trajanjem zakonske zveze jasno uredita, kaj šteje v skupno premoženje in kaj ostaja posebno, kako se krijejo dolgovi ter kdo ima pravico odločanja v določenih primerih. Na podlagi 86. člena DZ je vsebina predporočne pogodbe lahko tudi sporazum o preživnini ali o medsebojnem preživljanju.

Velja obveznost popolnega razkritja, kar pomeni, da zakonca pred sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij drug drugega morata seznanita s svojim celotnim premoženjskim stanjem, sicer je pogodba na sodišču lahko izpodbojna.[15]

Lažni ali zamolčani podatki o premoženjskem stanju posameznega zakonca lahko namreč pripeljejo do sklenitve pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij s takšno vsebino, kakršne zakonec, ki bi vedel za dejansko premoženjsko stanje svojega partnerja, ne bi sklenil. Izpodbojnost uveljavlja tisti zakonec, ki ni bil v celoti seznanjen s premoženjskim stanjem drugega zakonca.[16]

SKLEP

Pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij je učinkovit pravni institut, s katerim partnerja vnaprej določita, kako bosta upravljala in razdelila svoje premoženje med zvezo in v primeru razveze. V slovenskem pravnem sistemu velja sicer zakoniti premoženjski režim, ki obravnava skupno in posebno premoženje, vendar pa se partnerja s pogodbo o ureditvi premoženjskih razmerij lahko dogovorita za drugačno ureditev, ki bolj ustreza njunim potrebam in življenjskim okoliščinam. Pogodba mora biti sklenjena v notarskem zapisu, partnerja pa morata biti poslovno sposobna in popolnoma seznanjena z medsebojnim premoženjskim stanjem, saj je v nasprotnem primeru na sodišču pogodba lahko izpodbojna. Če partnerjema bolj ustreza zakoniti režim (delitev na skupno in posebno premoženje), pogodbe ne potrebujeta. Čeprav pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij ni obvezna, je za številne pare smiselna in priporočljiva odločitev, saj nudi jasno sliko o premoženjskih razmerjih, povečuje pravno varnost in zmanjšuje možnosti za kasnejše spore.

Eva Pepel, dipl.prav.

 

---

[1] Založnik Sonja, »Predporočne pogodbe«, Revija Pamfil, št. 1, dne 29.2.2012.

[2] Notarska zbornica Slovenije, »Register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.« URL: https://www.notar-z.si/registri/register-pogodb-o-ureditvi-premozenjskopravnih-razmerij (zadnji dostop 27.9.2025).

[3] Statistični urad Republike Slovenije, URL:https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/13645 (zadnji dostop 28.9.2025).

[4] Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US.

[5] 66. člen DZ.

[6] Sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 296/2016 z dne 21.6.2018.

[7] 68. člen DZ.

[8] 74. člen DZ.

[9] 77. člen DZ.

[10] 78. člen DZ.

[11] Vrsajkovič Blažka, » Neromantična« predporočna pogodba, Pravna praksa, št.4, 2023.

[12] 87. člen DZ.

[13] 85. člen DZ.

[14] 88. člen DZ.

[15] 85. člen DZ.

[16] Potrč Jasmina, »Aprila predporočna pogodba tudi v Sloveniji«, IUS-INFO, 13.3.2019.