VODNIK PO POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

Pokojninski sistem je eden ključnih stebrov socialne varnosti in je kot tak varovan že v 50. členu Ustave Republike Slovenije. Pokojninski sistem posamezniku zagotavlja finančno stabilnost po zaključku delovne dobe. Slovenija imapokojninski sistem, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, kjer delovno aktivni od svojih plač plačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S temi prispevki se potem financirajo pokojnine obstoječih upokojencev.[1]

Poznavanje različnih vrst pokojnin in pogojev za njihovo pridobitev je pomembno za vsakega posameznika, ki želi pravočasno in premišljeno načrtovati svojo prihodnost. V tem vodniku bomo predstavili tri osnovne vrste pokojnin – starostno, predčasno in delno, ter pojasnili pogoje za njihovo pridobitev. Posebej bomo izpostavili tudi možnost prejemanja 40 % pokojnine pred dejansko upokojitvijo in spremembe, ki jih je vpeljala pokojninska reforma leta 2026.

STAROSTNA UPOKOJITEV

Starostna upokojitev je temeljna oblika upokojitve. Pokojnina je redni mesečni dohodek, ki naj bi upravičencu po upokojitvi zagotavljala varovanje socialnega položaja in vsaj približno ohranitev ekonomskega položaja, ki ga je imel, ko je bil še aktiven.[2] Za njeno pridobitev mora posameznik izpolnjevati dva pogoja:

• starost 62 let IN 40 let pokojninske dobe ALI
• starost 67 let IN 15 let zavarovalne dobe.[3]

Tu je ključno poznati razliko med pokojninsko dobo in zavarovalno dobo. Zavarovalna doba je obdobje, ko je bila oseba prostovoljno ali obvezno vključena v pokojninsko zavarovanje ter so bili zanjo plačani prispevki. V to obdobje se šteje tudi čas, ko oseba ni delala, ampak so bili vseeno zanjo plačani prispevki (npr. dokupljena delovna doba).[4]Pokojninska doba pa je zavarovalna doba, ki vsebuje posebne dobe, ki se vštejejejo v pokojninsko dobo.[5] Pojma je treba ločevati od delovne dobe, ki ni pogoj za pridobitev pokojnine. Delovna doba je obdobje, v katerem je oseba dejansko opravljala delo oziroma bila vključena v delovno razmerje.

Znesek pokojnine je določen kot zmnožek pokojninske osnove in odmernega odstotka. Pokojninska osnova je mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970, ki so za zavarovanca najugodnejši.[6]Odmerni odstotek pa je odvisen od dolžine pokojninske dobe. Za 15 let zavarovalne dobe se odmeri 29,5 % za vsako nadaljnje leto pa se prišteje 1,36 %.[7]

Po pokojninski reformi leta 2026 se v pokojninski osnovi več ne upošteva čas dijaškega in študentskega dela. Odločitev je bila sprejeta zato, ker se pri izračunu višine pokojnine upošteva povprečje najboljših 24 let in bi praviloma ti zaslužki zmanjševali pokojninsko osnovo. Prav tako se v izračunu namesto nadomestila za brezposelnost upošteva osnova, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestila. Za izračun pokojninske osnove se ugodneje upošteva tudi skrajšani delovni čas.[8] Reforma uvaja tudi zimski dodatek, do katerega so upravičeni prejemniki slovenske pokojninev sorazmernem delu, ki je odvisen od dopolnjene zavarovalne dobe. Ta dodatek je bil že izplačan v letu 2025.[9]

PREDČASNA UPOKOJITEV

Predčasna upokojitev je namenjena tistim, ki želijo zaključiti delovno aktivnost prej, vendar še ne izpolnjujejo pogojev za pridobitev starostne pokojnine. Zanjo mora posameznik izpolnjevati dva pogoja:

• starost 60 let IN 40 let pokojninske dobe.[10]

V primeru predčasne upokojitve pride do trajnega znižanja pokojnine, saj se zaradi upokojitve pred dopolnitvijo zakonske predpisane starosti pokojnina zniža za določen odstotek za vsak mesec manjkajoče starosti. To znižanje pa ni neomejeno, zmanjšanje pokojnine ne sme znašati več kot, znaša zmanjšanje za pet let manjkajoče starosti.

Za razliko od starostne pokojnine se za pridobitev pravice do predčasne pokojnine upošteva vsa pokojninska doba, ki zajema vsa obdobja zavarovalne dobe in posebne dobe, ki se upoštevajo za pridobitev pravice do starostne pokojnine in od katerih je odvisen odstotek odmere pokojnine (vključno z dokupljeno dobo, dobo prostovoljnega vstopa v obvezno zavarovanje).[11]

DELNA UPOKOJITEV

Delna upokojitev zagotavlja postopni prehod iz aktivnega dela v upokojitev. Omogoča kombinacijo prejemanja plače in pokojnine. Zanjo je treba izpolnjevati dva pogoja:

• posameznik izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne ali predčasne pokojnine IN
• posameznik ostane vključen,v obvezno zavarovanju v obsegu najmanj dve uri dnevno ali deset ur tedensko.

Pri delni upokojitvi posameznik dela krajši delovni čas in hkrati prejema sorazmerni del pokojnine. Višina delne pokojnine je odmerjena glede na dva faktorja. Glede na višino predčasne ali starostne pokojnine, do katere je posameznik upravičen na dan njene uveljavitve in glede na delež delovnega časa, ki ga še naprej opravlja. Krajši kot je delovni čas, večji delež pokojnine pridobi posameznik in obratno. [12]

Do delne pokojnine so upravičeni delavci v delovnem razmerju, samozaposlene osebe, družbeniki (poslovodna oseba in hkrati družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavoda ali zadruge), kmetje inoskrbovalci družinskega člana.[13]

Če se delavec delno upokoji, ima pravico, da pri delodajalcu sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu.[14]

UGODNOST PREJEMANJA 40 % STAROSTNE POKOJNINE PRED UPOKOJITVIJO

V slovenskem pokojninskem sistemu lahko posameznik prejema izplačilo 40 % starostne pokojnine, še preden se upokoji, če se odloči za poznejšo upokojitev. Za to mora posameznik izpolnjevati dva pogoja:

• posameznik ostane vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom IN
• izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine.

Do te ugodnosti je posameznik upravičen takoj, ko izpolnjuje navedene pogoje, vendar se mu bo znesek začel izplačevati šele od prvega naslednjega dneva po vložitvi zahteve za izplačilo. Ta delež pokojnine se lahko posamezniku izplačuje največ tri leta od izpolnitve pogojev za pridobitev ugodnosti. Če posameznik ostane zaposlen tudi po preteku 3-letnega obdobja, je od takrat dalje upravičen le še do 20 % starostne pokojnine, če še naprej izpolnjuje pogoje za pridobitev ugodnosti. [15]

Primer za ponazoritev: posameznik izpolnjuje pogoje za pridobitev ugodnosti 40 % pokojnine 1. 1. 2026, ampak je naprej zaposlen in se upokoji šele 1.1. 2030. Upravičenje je pridobil 1. 1. 2026, ampak vlogo za pridobitev 40 % starostne pokojnine pa je vložil šele 1. 1. 2027. 40 % pokojnine se mu bo tako izplačevalo le dve leti, čeprav je bil upravičen že leto prej. Zadnje leto, torej, od 1. 1. 2029 pa se mu bo izplačevalo le še 20 % starostne pokojnine.

Kot je razvidno iz navedenega primera, je ključno pravico do ugodnosti uveljavljati takoj, ko posameznik izpolnjuje pogoje za pridobitev, saj naknadno tega zneska za preteklo obdobje ne more uveljavljati.

KOMBINACIJA DELNE POKOJNINE IN UGODNOSTI PREJEMANJA 40 % POKOJNINE

Ob prejemanju delne pokojnine lahko posameznik hkrati prejema tudi 40 % starostne pokojnine in po poteku 3-letne dobe 20 % starostne pokojnine, če izpolnjuje dva pogoja:

• izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino IN
• je vključen v obvezno zavarovanje vsaj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko.

V primeru, da je posameznik vključen v obvezno zavarovanje za krajši čas od polovičnega delovnega časa, se delež prejete starostne pokojnine sorazmerno zmanjša.[16]

SKLEP

Slovenski pokojninski sistem ponuja več možnosti za prilagoditev prehoda iz delovne aktivnosti v upokojitev. Starostna pokojnina predstavlja osnovno obliko, medtem ko predčasna pokojnina omogoča zgodnejši odhod, vendar z določenimi finančnimi posledicami. Delna pokojnina in možnost prejemanja 40 % pokojnine pa predstavljata pristopa, ki posamezniku omogočata več fleksibilnosti in postopnost.

Za vsakega posameznika je ključno, da pravočasno razmisli o svojih možnostih, preveri pogoje in se informirano odloči. S tem si lahko svoj prehod v upokojitev prilagodi svojim potrebam in željam.

Dunja McGuiness, študentka prava

_________________________________________________________________

[1] Pokojninska reforma, Ministerstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, GOV.SI, 12. 12. 2025,   https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/reforma-pokojninskega-sistema/.

[2] Pravice iz pokojninskega zavarovanja, Ministerstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, GOV. SI, 2. 10. 2025, https://www.gov.si/teme/pravice-iz-pokojninskega-zavarovanja/.

[3] 27. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

[4] 130. člen ZPIZ-2.

[5] 129. člen ZPIZ-2.

[6] 30. člen ZPIZ-2.

[7] Lestvica za odmero starostne pokojnine, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, https://www.zpiz.si/cms/content2019/lestvice-za-odmero-starostne-pokojnine.

[8] Pokojninska reforma: ugodnosti, ki bodo začele veljati že v letu 2026, Ministerstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, GOV.SI, 14. 11. 2025,  https://www.gov.si/novice/2025-11-14-pokojninska-reforma-ugodnosti-ki-bodo-zacele-veljati-ze-v-letu-2026/.

[9] Zimski dodatek, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, https://www.zpiz.si/cms/content2019/zimski-dodat.

[10] 29. člen ZPIZ-2.

[11] Pravice iz pokojninskega zavarovanja, Ministerstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2. 10. 2025 https://www.gov.si/teme/pravice-iz-pokojninskega-zavarovanja/.

[12] 40. člen ZPIZ-2.

[13] Delna pokojnina, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, https://www.zpiz.si/cms/content2019/delna-pokojnina1.

[14] 198. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

[15] 39.a člen ZPIZ-2.

[16] Delna pokojnina, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,  https://www.zpiz.si/cms/content2019/delna-pokojnina1#Koliko%20zna%C5%A1a%20delna%20pokojnina?.