KAZENSKA IN CIVILNA ODGOVORNOST S POUDARKOM NA ODGOVORNOSTI MLADOLETNIKOV

Ali sem kazensko in civilno odgovoren šele tedaj, ko postanem polnoleten? V družbi pravniki nemalokrat zasledimo različne interpretacije kazenske ali deliktne odgovornosti mladoletnikov. Pogosto vlada napačna predstava, da oseba postane kazensko in civilno odgovorna šele z dopolnjenim 18. letom. Tematika kazenske in civilne odgovornosti je predvsem v zadnjem času še posebej aktualna, saj se med mladimi (predvsem osnovnošolci in srednješolci) pojavljajo različne vrste nasilja, ki so v preteklosti že prerasle v tragedije.

DEFINICIJA KAZENSKE ODGVORNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZA PREKRŠKE
Kazenski zakonik (v nadaljevanju KZ-1) 1 v 4. členu določa, da velja kazenski zakonik za vse polnoletne osebe, ne glede na to, ali so državljanke oziroma državljani Republike Slovenije ali tujke oziroma tujci, če v tem zakoniku ni izjemoma drugače določeno. Vendar pa KZ-1 vsebuje posebno določbo, ki se nanaša na omejitve kazenske odgovornosti glede na starost storilcev kaznivih dejanj. Tako 21. člen KZ-1 določa, da kdor je storil protipravno dejanje, ko še ni bil star štirinajst let (otrok), ne more biti storilec kaznivega dejanja. S tem KZ-1 postavlja starostno mejo storilcev kaznivih dejanj na 14 let, kar pomeni, da je z dopolnjenim 14. letom odgovoren vsak za storjeno kaznivo dejanje, razen če bi bile podane okoliščine, ki bi v konkretnem primeru izključevale kazensko odgovornost storilca. Zapisano pomeni, da je za uporabo kazenskega zakona odločilen trenutek po izteku 14. rojstnega dne. Pomemben poudarek mladoletnim storilcem kaznivih dejanj daje tudi Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), 2 ki določa ustavitev kazenskega postopka, če se ugotovi, da mladoletnik ob storitvi kaznivega dejanja še ni bil star 14 let ter obvestitev organa socialnega varstva. Osebna odgovornost storilca kaznivih dejanj je po 6. členu KZ-1 izključena tedaj in se kazenski zakonik ne uporabi za dejanja oseb, katerih kazenska odgovornost je izključena zaradi imunitete po določbah ustave ali pravilih mednarodnega prava. Slovenska kazenskopravna sodna praksa še natančneje interpretira pojem kazenske odgovornosti glede na starost storilca, in sicer da se smejo kazenske sankcije uporabiti samo proti tistemu, ki je storil kaznivo dejanje po izteku štirinajstega rojstnega dne. To pomeni, da kazenskopravna odgovornost mladoletnika nastopi šele naslednji dan, ko je ta dopolnil 14 let. 3 Podobno je opredeljena tudi odgovornost za manj zavržna (tj. deviantna) ravnanja – prekrške, ki so v vsakodnevnem življenju pogostejši kot kazniva dejanja. Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) 4 v 30. členu določa izključitev odgovornosti otrok za storjene prekrške. V skladu s to določbo, se proti mladoletniku, ki ob storitvi prekrška še ni bil star 14 let (otrok), ne smejo voditi postopki za prekrške in izreči sankcije za prekrške. V tem primeru prekrškovni organ obvesti osebo, ki je dolžna skrbeti za otroka (to so navadno starši ali skrbniki), ki je storil prekršek, in kadar je to potrebno glede na naravo in težo dejanja, tudi pristojni organ socialnega varstva.

DEFINICIJA CIVILNOPRAVNE ODGOVORNOSTI
Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ) 5 v 137. členu razčlenjuje odgovornost mladoletnika za povzročeno škodo po pravilih civilnega prava. Po tej določbi mladoletnik do dopolnjenega sedmega leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči. Mladoletnik od dopolnjenega sedmega do dopolnjenega štirinajstega leta ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati. Torej sodišče v konkretnem primeru presoja, ali se je mladoletnik zavedal, da je njegovo ravnanje protipravno (v nasprotju s pravom) oziroma, da se je zavedal, da njegovo ravnanje škodi in se je zavedal, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala nepremoženjska ali premoženjska škoda v kakršnikoli obliki. Mladoletnik z dopolnjenim štirinajstimi leti odgovarja po splošnih pravilih o odškodninske odgovornosti za škodo, torej takrat, kadar so podane predpostavke odškodninske odgovornosti 6 in niso podane okoliščine, ki bi kakorkoli izključevale njegovo odgovornost oziroma tedaj, kadar nima oškodovanec pravice zahtevati odškodnino (na primer povzročitev škode v stiski, silobranu ali povzročitev škode zaradi odvrnitve škode od drugega, kot to določa 138. člen OZ, in v primeru dovoljene samopomoči po 139. členu OZ ali v primeru privolitve oškodovanca v škodo, ki ni nastala z dejanjem, ki je po zakonu prepovedano po 140. členu OZ).

RAZMEJITEV MED KAZENSKO IN CIVILNO ODGOVORNOSTJO
Kazenska odgovornost je sposobnost odgovarjati za posledicami storitve kaznivih dejanj. Civilna odgovornost pa je sposobnost odgovarjati za posledicami storitve škode. Tako je na primer kazensko odgovoren posameznik, ki je storil dejanje, ki je po veljavnem KZ-1 kaznivo, če izpolnjuje pogoje za kazensko odgovornost, in niso podane okoliščine, ki bi izključevale kazensko odgovornost posameznika. Posameznik je lahko odškodninsko odgovoren, tudi, če ni kazensko. Kadar pa je odgovoren kazensko je tudi civilno, ker je kazenska odgovornost strožja od civilne odgovornosti. Obstoj civilnopravne obveznosti se presoja po pravilih civilnega prava in ob tem se pravdnemu sodišču nikoli ni potrebno opredeljevati, ali z obravnavnega dejanskega stanja, ki je podlaga nastanku civilne obveznosti, izhaja, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Iz nekega dejanja izvira odškodninska obveznost tako v primeru, če to dejanje predstavlja tudi kaznivo dejanje, kot v primeru, če kaznivega dejanja ni bilo. Kar z drugačno interpretacijo pomeni, da nastanek škode ni nujno vedno vezan na dejanje, ki je kaznivo, vendar lahko škoda in posledično civilnopravna odgovornost nastane tudi z dejanjem, ki je sicer protipravno, ni pa po veljavnem KZ-1 kaznivo. To pomeni, da bo v tem primeru relevantna zgolj civilnopravna odgovornost povzročitelja škode. V nasprotnem primeru (če bi škoda nastala z dejanjem, ki je kaznivo) pa bi bila lahko relevantna tudi kazenskopravna odgovornost povzročitelja škode. Kazenska odgovornost je namreč strožja od civilne, kar je potrebno razumeti v smislu, da je prag kazenske odgovornosti višji kot prag civilne odgovornosti. 7 Kazenska odgovornost je sicer strožja tudi predvsem glede nastopa posledic po kaznivem dejanju in samih sankcij, ki so vezane na posamezno kaznivo dejanje.

PRAKTIČEN PRIMER KAZENSKE IN CIVILNE ODGOVORNOSTI
Na praktičnem primeru, ki bo obravnavan v nadaljevanju si lahko lažje predstavljamo, kako se v praksi izražata civilna in kazenska odgovornost. A in B sta soseda v majhni vasici, kjer se vsi zelo dobro poznajo, zato A ve, da ima B novo kolo v vrednosti 3.000 EUR. Prav takšnega kolesa pa si je želel tudi A, saj je velik športni navdušenec, vendar si ga ni mogel privoščiti. Ko je B odšel na dopust, si ji A dejal, da nikoli ne bo boljše priložnosti, da bi lahko poskusil voziti takšno kolo, zato se je na prijeten večer odločil, da bo vlomil v B – jevo garažo in skozi okno vzel novo kolo. Ko je B prišel domov, je takoj opazil, da ima razbito okno in da kolesa ni v garaži. Ker pa je B po izobrazbi pravnik, je dobro vedel, kako postopati naprej. Ko je B poklical policiste, so slednji v preiskavi kaznivega dejanja ugotovili, da je v garažo vlomil sosed A in pri slednjem tudi našli odtujeno kolo. V konkretnem primeru je nastala tako kazenska kot tudi civilna odgovornost A. Kazenska z vidika, da je A izpolnil znake kaznivega dejanja velike tatvine iz 205. člena KZ-1. Prav tako pa je B – ju nastala materialna škoda, saj mu je A poškodoval okno v garaži in pri tem poškodoval še nekaj drugih predmetov. A je s tem izpolnil vse predpostavke odškodninske odgovornosti.

NEKATERI MOŽNI UKREPI
Po Zakonu o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) 8 so za mladoletnike, ki so storilci prekrškov možni tudi različni vzgojni ukrepi (kot so ukor, navodila in prepovedi ter nadzorstvo). Otroka z vedenjskimi motnjami in posebnimi potrebami (to so tudi mladoletniki v vlogi storilcev kaznivih dejanj ali prekrškov) lahko sodišče s sklepom (na primer o oddaji v vzgojni zavod) namesti v vzgojni zavod, prevzgojni dom ali vzgojni dom, katerih namen je s posebno prilagojenim vzgojno-izobraževalnim in strokovnim programom pomagati mladoletnikom, ki se srečujejo z različnimi težavami. 9 Po ZKP je za mladoletne storilce kaznivih dejanj možen tudi mladoletniški zapor, ki je institucija namenjena prestajanju zaporne kazni mladoletnikov. Po ZKP deležniki v kazenskem postopku (to so sodniki, državni tožilci, policisti, zagovorniki in drugi) pridobivajo dodatna znanja s področja mladoletniškega prestopništva. Tako Odvetniška zbornica Slovenije vodi in objavi seznam odvetnikov, strokovno usposobljenih za zastopanje mladoletnikov. 10 Takšna specializacija znanj tovrstnih deležnikov in nekateri možni ukrepi, ki jih v »klasičnem« kazenskem postopku ni, je potrebna ravno zaradi tega, ker je to področje pregona mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj ali prekrškov že zaradi starosti subjekta v postopku toliko specifično.

SKLEPNO
Odgovor na vprašanje iz začetka članka je negativen. Kazenska in civilna odgovornost se razlikujeta med seboj po tem, ali je  posameznik kot fizična oseba odgovoren za kaznivo dejanja ter ali je posameznik kot fizična oseba odgovoren za nastalo škodno dejanje oziroma škodo. Obe odgovornosti se razlikujeta tudi od poslovne sposobnosti fizične osebe, ki polno poslovno sposobnost pridobi z dopolnjenim 18. letom starosti. Zatorej glede na obravnavano tematiko v članku lahko zaključimo, da mladoletniki že pred dopolnjenim 18. letom starosti polno kazensko in civilnopravno odgovarjajo za svoja dejanja. Prav tako so z dopolnjenim 14. letom starosti odgovorni tudi za storjene prekrške. Kljub temu da je starostna meja predvsem za kazensko odgovornost relativno nizka, bi bila vendarle smiselna nekoliko drugačna zakonodajna ureditev predvsem kazenske odgovornosti mladoletnikov, saj so bila v zadnjem času predvsem v izobraževalnih ustanovah storjena najhujša kazniva dejanja s strani mladoletnikov. Trenutna kazenska zakonodaja pa ne zagotavlja zadostnega odvračilnega učinka mladoletnikov pri storitvi kaznivih dejanj. Zatorej bi bilo smiselno kazensko odgovornost mladoletnikov obravnavati v ločenem kazenskem zakonu za mladoletnike, saj takšno pravno podlago vsebuje celo KZ-1 v 5. členu pod posebno osebno veljavnostjo, na način, da lahko posebni kazenski zakoni določajo kazensko odgovornost mladoletnic oziroma mladoletnikov. Prav tako bi bilo smotrno kazensko odgovornost glede starostne meje pred 14. letom starosti obravnavati na podoben, ne pa enak, način kot civilnopravno odgovornost. V začetku letošnjega leta je bil zaradi potrebe po enotni ureditvi obravnavanja mladoletnih prestopnikov sprejet nov Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZOKOM), 11 ki je prinesel večje spremembe na tem področju. Med drugim ureja tudi prednostno obravnavo mladoletnikov s strani posebej usposobljenih strokovnjakov, zgodnjo individualno oceno mladoletnika kot podlago za odločanje sodišč in tožilstva in ustanovitev Centra za mladoletnike za obravnavo zahtevnejših primerov. 12

Alen Mohar, dipl. prav. (UN)

1 Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US.

2 Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US, 53/24 in 93/25 – ZNUZJV.

3 Sklep VSL, opr. št. II Kp 13484/2022 z dne 10. 6. 2022.

4 Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24.

5 Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.

6 Predpostavke odškodninske odgovornosti so štiri: nedopustnost ravnanja, škoda, vzročna zveza in krivda.

7 Sodba in sklep VSL, opr. št. I Cp 1989/2010 z dne 15. 9. 2012.

8 Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24 in 100/25 – ZS-1.

9 Vzgojni program za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami in izvedbena priporočila za izvajanje vzgojnega programa, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana 2022, str. 14. Dostopno na:https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-posebnimi potrebami/OS/vzgojni_program_VIZ_s_priporocili.pdf (dostop 25. 2. 2026).

10 Seznam zagovornikov mladoletnikov storilcev kaznivih dejanj z opravljenim strokovnim usposabljanjem (452.b člen Zakona o kazenskem postopku), Odvetniška zbornica Slovenije. Dostopno na: https://www.odv-zb.si/2025/03/04/seznam-zagovornikov-mladoletnikov-storilcev-kaznivih-dejanj-z-opravljenim-strokovnim-usposabljanjem-452-b-clen-zakona-o-kazenskem-postopku/ (dostop 18. 1. 2026).

11 Predlog predpisa: Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, Republika Slovenija – eUprava. Dostopno na:
https://e-uprava.gov.si/si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=17463&lang=si (dostop 26. 7. 2025).

12 Poslanci Državnega zbora potrdili pet zakonov s področja pravosodja, Ministrstvo za pravosodje, GOV.SI. Dostopno na:
https://www.gov.si/novice/2026-01-28-poslanci-drzavnega-zbora-potrdili-pet-zakonov-s-podrocja-pravosodja/(dostop 29. 1. 2026).