ALI LAHKO DELODAJALEC ZAKONITO SPREMLJA BOLNIŠKO ODSOTNOST DELAVCA?

Bolniška odsotnost delavca predstavlja pomemben izziv sodobnih organizacij, saj vpliva na produktivnost, organizacijsko učinkovitost in stroške dela. V strokovni literaturi se bolniška odsotnost obravnava kot posebna oblika absentizma, ki je praviloma legitimna in utemeljena, vendar lahko v določenih primerih odpira vprašanja zlorab ali nespoštovanja režima zdravljenja. Prav tu se pojavi ključno pravno vprašanje: v kolikšni meri sme delodajalec zakonito spremljati bolniško odsotnost delavca? Gre za preplet delovnega prava, prava varstva osebnih podatkov ter ustavnopravno varovane pravice do zasebnosti, ki zahteva previdno tehtanje med interesom delodajalca in pravicami zaposlenega.

Pravica do bolniške odsotnosti

Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 80 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.[1]

Po novejšem Zakonu o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (v nadaljevanju ZDIUPZ), ki je že stopil v veljavo, izbrani osebni zdravnik, imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija določi trajanje in razlog začasne zadržanosti od dela ter navodila o ravnanju zavarovanca med njenim trajanjem (npr. režim gibanja, strogo ležanje, počitek, sprehodi). Izbrani osebni zdravnik svojo odločitev zapiše v zdravstveno dokumentacijo zavarovanca. Z navodili o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, iz katerih ni razvidno zdravstveno stanje zavarovanca, se pisno seznani delodajalca in zavarovanca. Odločba imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije, ki jo prejme delodajalec, ne sme vsebovati podatkov o zdravstvenem stanju zavarovanca.[2]

Zakonitost nadzora delodajalca nad bolniško odsotnostjo

Splošno zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov delavcev ureja ZDR-1, ki določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.[3]

Delavec mora obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.[4] To se nanaša tudi na zgoraj navedeno predložitev ustreznih podatkov o bolniškem staležu, npr. o predvidenem trajanju in režimu gibanja, kot ga je določil zdravnik, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Iz navedenega izhaja, da lahko delodajalec praviloma pridobi določene podatke neposredno od osebnega zdravnika zaposlenega, vendar le, če jasno in prepričljivo izkaže konkreten razlog za njihovo pridobitev oziroma namen njihove obdelave. To pomeni, da mora dokazati, da so ti podatki v posameznem primeru nujno potrebni za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za točno določenega delavca. Podatkov o diagnozi bolezni ali poškodbe delodajalec ne sme pridobiti, saj za obdelavo tovrstnih informacij nima ustrezne pravne podlage.[5]

Delodajalci lahko nadzorujejo, ali zaposleni upoštevajo pravila, ki jih določa bolniška odsotnost. Delodajalec ima namreč pravico, da delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali če brez odobritve pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.[6]

Enako velja tudi v primeru, ko oseba v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno dejavnost ali brez soglasja pristojnega zdravnika oziroma zdravstvene komisije zapusti kraj svojega prebivališča. Odhod od doma je praviloma dovoljen le zaradi obiska zdravnika, terapij ali drugih predpisanih pregledov, pri čemer so ti obiski zabeleženi v zdravstveni dokumentaciji. Nadzor delodajalca nad odsotnostjo z dela je navadno urejen v njegovih internih aktih (na primer v pravilniku o delovnih razmerjih ali pravilniku o prisotnosti na delu), ki mu omogočajo ustrezno ukrepanje ob pogostejših izostankih. Tak nadzor vključuje preverjanje ravnanja zaposlenega med bolniško odsotnostjo, ki mora biti skladno z zdravnikovimi navodili. Hkrati ravnanje ne sme povzročiti poslabšanja zdravstvenega stanja ali vplivati na podaljšanje bolniškega staleža.[7]

Detektivski nadzor

Zakon, ki ureja področje detektivske dejavnosti je Zakon o detektivski dejavnosti (v nadaljevanju ZDD-1), ki določa detektivovo delovno področje, med drugim je to tudi pridobivanje informacij o zlorabah pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe. Detektivovo delovno področje je tudi vročanje pisemskih in drugih pošiljk naslovnikom.[8]

Nadzor nad bolniškimi odsotnostmi lahko opravlja delodajalec sam, lahko pa to nalogo prepusti zunanjemu pogodbenemu obdelovalcu, na primer detektivu, ki v njegovem imenu zbira in obdeluje relevantne osebne podatke. Za preverjanje ravnanja delavca v času bolniškega staleža ima delodajalec, kot je bilo že omenjeno, možnost pridobiti podatek o predpisanem režimu zdravljenja oziroma omejitvah, ki jih je določil zdravnik. Na tej podlagi lahko presoja, ali zaposleni spoštuje navodila in se ravna skladno z določenimi omejitvami. Preverjanje se lahko izvede tudi z obiskom na domu delavca, kjer se ugotovitve o dejanskem stanju zapišejo v zapisnik. Takšen zapis praviloma podpiše tudi delavec, s čimer potrdi seznanjenost z vsebino zaznanih dejstev.[9]

Pomembna prednost nadzora, ki ga ob sumu zlorabe bolniške odsotnosti opravi detektiv, se kaže predvsem v njegovi dokazni vrednosti v pravnem postopku. Detektiv deluje v okviru zakonsko določenih pooblastil, zato so njegova neposredna opažanja pridobljena na zakonit in strokoven način. Če med nadzorom zazna ravnanja, ki bi lahko pomenila kršitev bolniškega staleža, lahko o tem pripravi uradno poročilo ter po potrebi zbere tudi fotografije. Takšna dokumentacija predstavlja na sodišču verodostojen in dopusten dokaz. Ker gre za strokovno usposobljeno in pooblaščeno osebo, se njegovim zapisom in morebitnim fotografijam priznava višja stopnja zaupanja kot informacijam, ki bi jih posredovali posamezniki brez ustreznih pooblastil. Nasprotno pa nadzor, ki bi ga izvajale tretje osebe brez zakonske podlage, nima enake pravne veljave. Takšne osebe nimajo pravice sistematično spremljati domnevnih kršiteljev, niti jih fotografirati z namenom dokazovanja nepravilnosti. Zaradi tega nadzor s strani nepooblaščenih oseb ne zagotavlja primerljive dokazne moči in pravne varnosti kot nadzor, ki ga opravi pooblaščeni detektiv.[10]

Posledice bolniške odsotnosti

Bolniške odsotnosti predstavljajo velik problem za podjetje. Pogosti izostanki z delovnega mesta povzročajo nižjo poslovno uspešnost, ovirajo delovni proces ter povečujejo obseg dela in posledično obremenjujejo delavce, ki ostajajo na delovnem mestu.

Odsotnost pomeni tudi strošek za celotno družbo, ki solidarno plačuje (daljšo) bolniško odsotnost in druge socialne pravice odsotnega, posledično je manjši tudi BDP, manj je prilivov v državni proračun. Vsekakor pa niso zanemarljive tudi posledice za odsotnega, ki se mu zaradi odsotnosti zmanjša osebni dohodek, posebno pri tistih z najnižjimi dohodki.[11]

Odprtje bolniške za nazaj

Po novem lahko zdravnik bolniško odsotnost odpre tudi za nazaj, vendar le pod določenimi pogoji in v omejenem obsegu. Zadržanost od dela praviloma začne veljati z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da delavec zaradi bolezni ali poškodbe začasno ni sposoben opravljati svojega dela. To pomeni, da je osnovno pravilo, da se bolniška odpre na dan pregleda pri zdravniku. Kljub temu zakon dopušča izjemo: osebni zdravnik lahko v posebnih okoliščinah prizna začasno nezmožnost za delo tudi za nazaj, vendar največ za tri delovne dni od dneva pregleda (razen, če zdravnik zaradi praznikov ni dosegljiv). Če pa odsotnost od dela za nazaj presega tri dni, osebni zdravnik o tem ne more odločiti sam. V takšnih primerih presoja preide na imenovanega zdravnika ali na zdravstveno komisijo.[12]

Sklep

Iz obravnavane tematike izhaja, da vprašanje spremljanja bolniške odsotnosti ni črno-belo, temveč zahteva skrbno tehtanje pravic in obveznosti obeh strani delovnega razmerja. Pravica do bolniške odsotnosti predstavlja eno temeljnih pravic delavca, katere namen je zaščita njegovega zdravja in dostojanstva. Hkrati pa ima delodajalec pravico zaščititi svoje interese.  Delodajalec lahko zakonito spremlja bolniško odsotnost delavca, vendar le v jasno določenih in zakonsko omejenih okvirih. Ključno je torej ravnotežje med obema interesoma.

Delavec je dolžan bolniško odsotnost koristiti izključno za namen zdravljenja oziroma okrevanja ter spoštovati navodila pristojnega zdravnika. Če se izkaže, da je delavec zlorabil bolniško odsotnost in je ravnal v nasprotju z navodili, ima delodajalec možnost, da delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. Tak ukrep pa mora temeljiti na jasnih in zakonito pridobljenih dokazih. Temelj zdravega delovnega okolja ostaja medsebojno zaupanje med delavci in delodajalci, jasna pravila in spoštovanje pravnih okvirjev.

Larisa Žavcar, dipl. prav. (UN)

__________________________________________________________________

[1] 137. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

[2] 3. odstavek 22. člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (ZDIUPZ).

[3] 1. odst. 48. člena ZDR-1.

[4] 36. člen ZDR-1.

[5] Škrabar-Damnjanović Bernarda, Dular Peter, Obvladovanje absentizma s pomočjo detektiva, Pravna praksa, št. 20, 2023, str. 23.

[6] 1. odstavek 110. člena ZDR-1.

[7] Škrabar-Damnjanović Bernarda, Dular Peter, Obvladovanje absentizma s pomočjo detektiva, Pravna praksa, št. 20, 2023, str. 23.

[8]  26. člen Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1).

[9] Škrabar Damnjanović Bernarda, Čokert Dekleva Neva, Obvladovanje absentizma javnih uslužbencev s pomočjo detektiva, Pravna praksa, št. 20, 2024, str. 12-15.

[10] Boštjan J. Turk, Sodna praksa glede zlorab bolniške odsotnosti.

[11] Škrabar Damnjanović Bernarda, Dular Peter, Obvladovanje absentizma s pomočjo detektiva, Pravna praksa, št. 20, 2023, str. 23.

[12] 1. odstavek 232. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja.