Temeljna obveznost delodajalca je zagotavljanje dela. Če to ni mogoče, je dobro vedeti, da v takšnih primerih delodajalec od vas ne sme zahtevati izrabe letnega dopusta, če s tem ne soglašate.
Delodajalec namreč nima pravice delavcu enostransko odrediti koriščenje dopusta z razlogom, da se dopust uresničuje v skladu z njegovim temeljnim namenom – možnostjo za počitek in rekreacijo ter družinske obveznosti delavca.
Z namenom ohranitve zaposlitve pa sme delodajalec v tovrstnih primerih za največ šest mesecev v posameznem koledarskem letu pisno odrediti napotitev na čakanje na delo doma.
Delodajalec torej lahko odredi delavcu začasno čakanje na delo doma:
– če delodajalec ne more zagotavljati dela delavcu iz poslovnega razloga. Pogoj je izpolnjen, če gre za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca; in
– če začasno prenehanje potreb po delu delavca traja šest mesecev ali manj v posameznem koledarskem letu; in
– če je odreditev tega ukrepa namenjena ohranitvi delavčeve zaposlitve.
Odreditev začasnega čakanja na delo doma pa mora biti podano v pisni obliki in jo lahko delodajalec pošlje delavcu tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec.
V času napotitve na čakanje na delo pa je delavec dolžan biti na voljo delodajalcu, če se pojavi potreba po vrnitvi na delo, kar je bistvena razlika od primera, ko delavec koristi letni dopust. Iz tega razloga se tudi zavrnitev odziva oziroma vrnitve na delo šteje za neupravičeno odsotnost z dela.
Prav tako pa ima delavec v času čakanja na delo poleg opisane dolžnosti – biti na razpolago delodajalcu, tudi dolžnost, da se izobražuje.
V času napotitve na čakanje na delo pa je delavec upravičen do prejemanja nadomestila plače v višini 80 odstotkov njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če pa ste z izrabo letnega dopusta namesto čakanja na delo doma bodisi soglašali bodisi jo sami predlagali, pa vam za čas izrabe letnega dopusta pripada polno nadomestilo plače.
Praviloma delodajalci v primeru nekosistentnosti dela v določenem časovnem obdobju za ta čas delovni čas bodisi začasno bodisi neenakomerno razporedijo. Vendar pa tudi takšna razporeditev ni dopustna, če se delodajalec z delavcem za tako prerazporeditev delovnega časa ni dogovoril s pogodbo o zaposlitvi.
Glede na navedeno je torej v torvstnih situacijah smotrno razmisliti, ali bi vam morebiti koriščenje letnega dopusta bolj ustrezalo od čakanja na delo doma in to tudi predlagati, če vam delodajalec te možnosti že sam ni ponudil. Kot že pojasnjeno pa delodajalec od vas ne more izsiliti izrabe letnega dopusta.
Domenika Marhold, dipl. prav. (UN)