Kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi?

Pogodba o zaposlitvi je lahko sklenjena za določen ali nedoločen čas. V kolikor gre za pogodbo za določen čas, ta preneha s potekom časa za katerega je sklenjena ali s potekom razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Pogodbeni stranki se lahko o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tudi sporazumeta, ali pa pogodba preneha, ko so izpolnjeni drugi z zakonom določeni razlogi.

O odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca smo v našem društvu že pisali v prispevku z naslovom (dostopen na: https://www.delo.si/znanje/potrosnik/pravo-za-vse-odpoved-pogodbe-o-zaposlitvi.html). V tem prispevku pa želimo predstaviti, kako lahko delavec odpove pogodbo o zaposlitvi, v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).

Delavec lahko prav tako kot delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi v obliki redne ali izredne odpovedi.

REDNA ODPOVED

Delavec lahko pogodbo sklenjeno za določen ali nedoločen čas odpove, tako, da delodajalcu vroči pisno odpoved, brez da bi bilo potrebno, da so izpolnjeni kakšni posebni razlogi. Pomembno je le to, da je potrebno upoštevati odpovedni rok po vročitvi odpovedi, ki je odvisen od vrste zaposlitve ter  trajanja zaposlitve pri delodajalcu. Če gre za zaposlitev do enega leta je odpovedni rok 15 dni, v kolikor pa več kot eno leto, pa je odpovedni rok 30 dni. Pri tem je potrebno biti pozoren še na kolektivne pogodbe, ki obvezujejo delavca in delodajalca, kjer je lahko dogovorjen daljši odpovedni rok, vse tja do 60 dni.  V kolikor je delavec zaposlen pri delodajalcu več kot 2 leti, se odpovedni rok za odpovedni rok podaljšuje, v skladu z zakonom. Namesto odpovednega roka se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi za ustrezno povračilo v obliki denarja, ki mora biti pisen. V času odpovednega roka lahko delodajalec tako poišče delavca, ki bo nasledil delovno mesto.

Naj pa poudarimo, da je v primeru redne odpovedi s strani delavca posebnost ta, da delavec ni upravičen do izplačila odpravnine.

Prav tako delavec po podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi praviloma ni upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj delavec tako postane brezposeln po svoji volji ali krivdi, za kar nadomestilo ni predvideno.

IZREDNA ODPOVED

Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi morajo biti izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, ter, da vključujoč vse okoliščine, ter interese obeh pogodbenih strank, delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do poteka odpovednega roka ali do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Rok za podajo izredne odpovedi je 30 dni od dneva, ko se ugotovi razlog za izredno odpoved, ter najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. V kolikor gre za razloge, ki imajo znake kaznivega dejanja, lahko stranka v roku 30 dni od ugotovitve razloga poda izredno odpoved, ves čas, ko je možen kazenski pregon za dejanje.

Delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, v kolikor gre za razloge, ki so izrecno navedeni v samem zakonu, v 111. členu ZDR-1, torej v kolikor:

–        delodajalec več kot 2 meseca ne zagotavlja dela in tudi ne izplača zakonsko določenega nadomestila plače,

–        ni omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,

–        delodajalec vsaj dva meseca ni izplačeval plače oziroma je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,

–       delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,

–        delodajalec tri mesece zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,

–        delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,

–        delodajalec ni zagotavljal enake obravnave v skladu s 6. členom tega zakona,

–        delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu v skladu s 47. členom tega zakona.

Pomembno je, da mora delavec, preden poda izredno odpoved pogodbe pisno opomniti delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. V kolikor delodajalec v 3 dneh po prejemu pisnega opomina svoje obveznosti iz delovnega razmerja ne izpolni ali ne odpravi kršitve, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Delavec je v primeru podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine, kot bi jo dobil v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ter do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.

V primeru izredne odpovedi s strani delavca, pa je delavec upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, saj odpoveduje pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev na strani delodajalca.

SPORAZUMNO PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI

Pogodbeni stranki se lahko o prenehanju pogodbe o zaposlitvi tudi sporazumeta, pri čemer mora biti sporazum sklenjen v pisni obliki, sicer ni veljaven. Tudi v tem primeru delavec po prenehanju pogodbe o zaposlitvi načeloma ni upravičen do prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.

SKLEP

Vsekakor se je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi priporočljivo pozanimati o samem načinu in vseh obveznostih in morebitnih vmesnih korakih, ki jih mora posameznik upoštevati ob podajanju odpovedi, da je dana odpoved pravilno, ter da tako posamezniku kasneje pripadejo pravice, določene z zakonom.

Urška Stopar, dipl. prav. (UN)